Poljubčki z marmelado

Svojim dragim lahko spečete odlične poljubčke z marmelado, peka piškotov sprošča in pomirja...Več receptov najdete v novi knjigi Alenke Kodele Moje najboljše pecivo (12,50 EUR). RECEPTA ZA LINŠKE PIŠKOTE PA V KNJIGI NE BOSTE NAŠLI. Pa poglejmo recept za poljubčke, ki so po izgledu podobni linškim piškotom: Poljubčki z marmelado za približno 800 gramov piškotov 300 g moke 2 rumenjaka 200 g masla 100 g sladkorja 100 g mletih orehov 1 vrečka vaniljevega sladkorja nastrgana limonina lupina malo mletega cimeta marmelada sladkor v prahu za posip Iz vseh sestavin zgnetemo gladko testo. Za približno eno uro ga damo počivat v hladilnik, nato pa iz njega oblikujemo za manjši oreh velike kroglice in jih polagamo na pekač. Na sredini vsake naredimo vdolbinico z ročajem kuhalnice. Pečemo jih 10 minut na 175 °C, vzamemo iz pečice, vdolbinice napolnimo z marmelado in pečemo še 5 minut. Ko so pečeni, jih ohladimo na pekaču in malo potresemo s sladkorjem v prahu. Vabljeni k sodelovanju v nagradni igri, ki med 11. in 18. februarjem poteka na Facebooku Založbe Kmečki glas.  Pravila in pogoji sodelovanja so navedeni v priponki. Nagrada: 4 × 1 knjiga MOJE NAJBOLJŠE PECIVO Alenke Kodele 

Značajske lastnosti rac

V novi knjigi Perutnina spoznamo kokoši, gosi, race, prepelice. Uvodoma nas avtorji podučijo tudi o značajskih lastnostih posameznih živali. Takole npr. opisujejo značajske lastnosti rac: Značajske lastnosti rac se spreminjajo od pasme do pasme. Za pravo prijateljstvo race niso najboljša izbira. Le redko sledijo svojemu oskrbovalcu, če pa že sledijo, storijo to le v času krmljenja, ko ima ta v rokah posodo s krmo. Obstajajo izjeme, kjer nam bodo živali tudi sledile: vabilke, mandarinke, muškatne race. Race so zelo neodvisne živali. Številne ne oklevajo, ko je treba zapustiti dosedanje bivališče. Večina je plašnih in steče stran, ko se jim približamo. Nekatere, npr. tekačice, se ob prihodu človeka poženejo v brezglavi beg. Največ rac ob prisotnosti človeka kvaka in ne mara, da bi se jih dotikali. Če jih zmotimo v temi, plašno tekajo v krogih, kar je lahko v večjih jatah resen problem, ki ga rešujemo z uporabo zatemnjenih luči. V nasprotju z gosmi in labodi so race zelo požrešne živali, krmilnike si preprosto prisvojijo. Večina je zelo hrupnih, čeprav nas pri tem lahko opozorijo tudi na prihod tujca. Samci imajo mehak, hripav glas, samice pa zelo glasno kvakajo. Muškatne race so izjema, saj ne kvakajo, temveč oddajajo sikajoč zvok. Racaki v glavnem ne branijo svojih družic, njihovih gnezd ali potomstva. V tem pogledu so izjema muškatne race. Njihovi racaki ne le da branijo svoje družice, temveč so nemalokrat agresivno sovražni in posesivni....Več pa v knjigi.

Se vaš konj dolgočasi?

Raznolik trening je bistvenega pomena za zdrav razvoj in vzdrževanje srečnega, motiviranega in aktivnega konja ter jahača. Čeprav konj potrebuje ustaljene postopke in predvidljiv urnik, pa je monotona rutina pri treningih uničevalec motivacije in sovražnik kreativnosti. Včasih, ko smo utrujeni in brez energije, nas rešuje ustaljen postopek, ki ne zahteva dodatne energije ali razmišljanja, da smo vsaj malo bolj dejavni. Več o tem v februarski številki Revije o konjih

Pomanjkanje spanja lahko povzroča velike težave

Spanje je osnovna potreba vseh živali, pri čemer konji niso nikakršne izjeme. Kljub temu, da načeloma velja, da konj lahko spi stoje, lahko globok spanec doseže le leže. Kadar se konj med počitkom zaradi kateregakoli razloga ne uleže, lahko pomanjkanje globokega spanca vodi v resne težave. Ekipa raziskovalcev v Nemčiji je pred kratkim opravila raziskavo na to temo in ugotovila, da so konji, ki jim primanjkuje spanca leže, mnogo bolj dovzetni za psihične in fizične težave. Največja nevarnost leži v tem, da konj lahko globoko zaspi stoje, zaradi česar pride do padca in potencialnih poškodb. V raziskavi so bile ob padcih najpogostejše poškodbe karpalnih sklepov, bicljev in glave. Pogosto se ob pomanjkanju spanja pojavijo tudi stereotipna vedenja. Razlogov, da se konj pri počitku ne uleže, je mnogo. Med najpogostejše sodijo poškodbe in kronične bolečine, pomanjkanje prostora in menjava okolja, kot je recimo prehod iz življenja v boksu v odprt hlev. Več o tem v februarski številki Revije o konjih

Zelenjava v rastlinjakih pozimi

Prednost za zimsko pridelavo predstavljajo že rastlinjaki ali kakršen koli preprost način prekrivanja posevkov s folijami na opori (npr. višji ali nižji tuneli). Zavarovan prostor, v katerem zelenjava prezimi ali celo raste in se razvija, pomeni klimatsko ugodnejše pogoje, kot bi bili v tem času na prostem. Rastlinjake in druge zavarovane prostore je treba tudi pozimi prezračevati, v njem občasno zalijemo rastline, še posebej, če so tla vidno suha. Ker teh prostorov navadno ne ogrevamo, moramo rastline v njih v mrzlem obdobju še dodatno prekriti z vlakninastimi prekrivkami (koprenami). Z zračenjem v najbolj toplem delu dneva odvedemo odvečno visoko zračno vlago, ki se pokaže v obliki kapljic na notranji strani plastične folije rastlinjaka. Previsoka zračna vlaga pomeni veliko nevarnost za glivične bolezni (pepelovka, siva plesen …). Zračimo tudi, ko je zunaj mraz, to opravimo vsakih nekaj dni okoli poldneva za kratek čas. Zračenje je priporočljivo zaključiti vsaj dve uri preden sonce zaide. Zrak v rastlinjaku bo po prezračevanju bolj suh in ga bo sonce hitreje ogrelo. Več o tem in vrstah, primernih za gojenje pozimi lahko p'reberete v novi številki revije.

Zimo mora prespati

Ko se sprehajamo in brskamo po cvetličarnah in vrtnih centrih, najdemo proti koncu zime tudi klivije s cvetnimi nastavki ali s prvimi razprtimi cvetovi. Kar privoščimo si privlačno rastlino, ne glede na to, da marsikdo pravi, da je nezanesljiva pri cvetenju. Jermenka vsekakor zanesljivo cveti, če ji ne kratimo življenjskega ritma, kakršnega ima v svojem genskem zapisu vseh razvojnih generacij iz svoje domovine. To je Južna Afrika, a na tistem koncu, kjer je tudi pozimi vsaj deset stopinj nad ničlo. Zato jo v primernem podnebju drugod po svetu gojijo kot parkovno trajnico in je vse leto na prostem. Pri nas je lončnica ali posodovka, vedno zavarovana pred zmrzaljo, zato pa vzdrži v suhem ozračju centralno ogrevanega prostora, če je le dovolj svetlobe. V reviji pišremo o negi in vsem potrebnem, kar moramo storiti, da klivija zanesljivo zacveti.

Izšla je nova številka revije Tehnika in Narava

Vsebine v novi številki: TestKioti DK 6010 CSpecialni mulčer INO MS HEMP TraktorjiSeznam proizvajalcev in prodajalcevDvoriščni traktorji – nakladalniki ReportažaNovosti na sejmu Agritechnica 2019 Uvodnik Decembra smo in na kmetijah se končujejo jesenska opravila. Zaključil se je tudi letošnji največji sejem kmetijske mehanizacije Agritechnica v Hannovru. Na sejmu vseh sejmov v kmetijstvu se podjetja predstavijo v najboljši luči z razkošnimi razstavnimi prostori in številnimi novostmi. Tudi tokrat smo potrebovali štiri dni ogledov, da smo se »prebili« čez vse razstavne površine, obiskali tuja in slovenska podjetja, se udeležili številnih novinarskih konferenc, kjer so nam predstavili poslovanje, ponudbo in novosti podjetja. Kaj smo spoznali? Nova okoljska zakonodaja je zahtevala prilagajanje okoljski stopnji V, kjer je bilo treba še zmanjšati emisije izpušnih plinov. Če je za traktorje šibkejše od 56 kW/76 KM in močnejše od 130 kW/177 KM omenjena zakonodaja v Evropi začela veljati z letom 2019, pa bo za najbolj prodajne traktorje v segmentu od 56 do 130 kW (76 do 177 KM) ta zakonodaja začela veljati z novim letom. In na sejmu Agritechnica so nas zato pričakale številne novosti, kjer so bili traktorji posodobljeni z novim čistejšim motorjem ter povečini tudi z elektronskim sistemom za nadzor nad delom traktorja. Poleg vse večje tehnične dovršenosti pripomočkov za pozicioniranje stroja pri delu, ko naprave GPS vodijo traktor prostoročno do centimetra natančno in s tem prihranijo število hodov na njivi, porabo gnojil, škropiv, semena in časa, je bil na sejmu velik poudarek na izkoristku strojev. Preveč energije in moči ostane neizrabljene in se izgublja pri delovanju motorja, menjalnika, stiku pnevmatik s tlemi ali kako drugače. Tudi zato so se začeli uporabljati sistemi, ko računalnik v traktorju komunicira z voznikom in mu predlaga na osnovi nekaj hodov po njivi, kako naj ta vozi. Pod kakšnimi vrtljaji motorja, kako naj bodo napolnjene pnevmatike in po novem tudi kako naj bo stroj optimalno nastavljen. To mu omogoča povezava preko ISOBUS sistema, ki je vse bolj kompatibilen med različnimi proizvajalci. Zavedajo se, da kmetje ne morejo imeti le traktor in stroje enega podjetja, zato so največji med njimi že predstavili skupni projekt, ki bi v prihodnosti povezoval stroje na kmetiji in jih spremljal na skupni platformi. Novosti so bile tudi pri predstavitvi traktorjev na alternativni pogon. Pa naj si bodi to bioplin, vodik, propan, metan ali pa elektrika s pomočjo litij-ionske baterije, ki jo napajamo preko električnega omrežja. Prvič so izbirali tudi traktor leta v kategoriji "trajnostni traktor". Pri New Hollandu gredo s bioplinskim traktorjem celo v serijsko proizvodnjo in zagotovo bo prihodnost še bolj usmerjena v iskanju rešitev, kako izdelati traktor, ki bo čist in z nizkimi delovnimi stroški. Podobno kot je trend pri avtomobilski industriji, kjer se namenjajo milijarde evrov za razvoj baterij in sklopov avtov.

Kioti DK 6010 C

Na kmetiji Rajh v Vareji pri Vidmu pri Ptuju smo preizkusili traktor Kioti, model DK 6010 C, ki je uzrl luč sveta v drugi polovici lanskega leta. Traktor sodi v serijo traktorjev Kioti DK 10 (na trgu od leta 2015). V osnovi je traktor opremljen z varnostnim lokom pri vseh treh modelih (DK 4510, DK 5010 ali DK 6010), po želji lahko na DK 6010 C namestimo udobno varnostno kabino, ki je lahko klimatizirana, ogrevana in zaščitena za varno delo v nasadih. Je kompakten traktor s sinhroniziranim menjalnikom, pogonom 4 × 4, moči 34, 37 ali 43 kW oziroma 45, 49 ali 59 KM. Traktorji serije DK 10 so serijsko opremljeni s hidravličnim volanom, štirimi hidravličnimi izhodi zadaj, ročico za upravljanje sprednjega nakladalnika ali hidravlike spredaj.