Zanesljiva preskrba s hrano ter zagotavljanje prehranske varnosti postajata najpomembnejši nalogi držav po svetu. V mirnih časih in delujočih trgih preskrba s hrano seveda ni težava. V času globalnih takšnih in drugačnih kriz, ki smo jim iz leta v leto vse pogosteje priča, pa postajajo te naloge strateškega pomena za vsako državo posebej. Vsaka država […]
V EU je bilo leta 2020 dobrih 9 milijonov kmetijskih gospodarstev (KMG), največ, skoraj 3 milijone v Romuniji, sledita Poljska in Italija z 1,3 in 1,1 milijona KMG. Delež KMG Slovenije v EU je 0,8 %, delež kmetijskih zemljišč v obdelavi pa le 0,3 %. V kmetijstvu je zaposlenih slabih 7 % od vseh zaposlenih […]
Kriza v času epidemije korone nas očitno ni streznila. Še vedno se kmetijska zemljišča namenja pozidavam, zaradi ukrepov in okolja, ki ni prijazno kmetovanju, se zaraščajo, obeta se postavljanje agrofotovoltaike. Graf na naslovni fotografiji prikazuje, da je Slovenija na repu po obsegu kmetijskih zemljišč in njiv na prebivalca. Vse to prispeva k temu, da je […]
Zaraščanje, pozidave, nove industrijske cone, svoje pa naredi tudi narava - in obdelovalne zemlje je vse manj. Večja samooskrba s hrano na manj kmetijske zemlje? Ne bo šlo!
V Sloveniji je tudi v okviru zelenega javnega naročanja živil še zmeraj najnižja cena poglaviten dejavnik izbora dobaviteljev prehrane v javnih zavodih. In temu želijo kmetijske organizacije narediti konec.
Po podatkih državne statistike je bilo lani v Sloveniji zaklanih le še 269.567 prašičev. Celoten zakol prašičev, v klavnicah in zunaj njih, je bil številčno manjši kot leto prej (za okoli 42.000 živali oz. dobrih 13 % manj). V klavnicah je bilo zaklanih 6,6 % manj prašičev (oz. 16.000 prašičev manj). Na družinskih kmetijah je bilo […]
Zaključek ponedeljkovega sestanka Komisije za odkup in prodajo žit, ki se je na Ptuju sestala prvič letos, je bil poziv kmetijski ministrici Ireni Šinko, da naj se čim prej sestane s člani Komisije na temo brezcarinskega uvoza pšenice iz Ukrajine v EU. Poziv je bil na njen naslov poslan včeraj. V njem so ministrico tudi […]
Nova karta okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) kaže na občutno povečanje travinja, ki se ga v naslednjih letih ne sme preorati. Zakaj kmetje ne smejo prosto kmetovati na svojih zemljiščih?
Slovenska prehranska neodvisnost brez živinoreje bo še dolgo utopija. Tako bo vse do takrat, ko bo svet zapadel v krizo dovolj globoko, da bodo tudi Slovenci večinsko pristali na uživanje žužkov namesto kranjskih klobas.
Videoteka