[V ŽARIŠČU ] Goljufije z mesom tudi v naši državi – med vsemi drugimi težavami – predstavljajo resen problem za potrošnike in domače kmete.
VEČ
https://t.co/ktnpeTqVW9 https://t.co/hWoFzQ2Jgk
02.04.2025
Glavni kriteriji pri izboru sort so višina in kakovost pridelka ter odpornost proti boleznim, škodljivcem in poleganju.
Vlogo za označbo sheme izbrana kakovost (IK) za žita sta na kmetijsko ministrstvo vložila dva deležnika: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).
Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS in koordinatorica med deležniki v žitni verigi: »Model konkurenčne pridelave poljščin in tudi žit ne more temeljiti na razdrobljenih, majhnih kmetijah. V tem primeru se postavlja v nekonkurenčni položaj organizatorjev odkupa in živilsko industrijo, ki imata ob takem odkupu povečane stroške analiz, nihanja kakovosti […]
Ena boljših povprečnih
Ni pomembno samo, koliko slovenskih njiv je posejanih z žiti, pomembno je tudi, kakšna je njihova nadaljnja pot.
Odgovor se skriva v Črnomorski regiji
Branko Majerič, kmet iz Moškanjcev na Ptujskem polju pravi, da je zaradi pravilnega vrednotenja kmetovega dela le-to smiselno uvodoma razvrstiti v tri zahtevnostne stopnje.
Žetev zlatega pšeničnega klasja v deželi ob Muri je letos že končana. Zrnje je večinoma že v kaščah, tržni pridelovalci pa so pšenico odpeljali na bližnja odkupna mesta.
Informacija o letošnji odkupni ceni pšenice še vedno (negativno) odmeva v javnosti
Videoteka