[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Skupina EU na visoki ravni za vinarsko politiko je izdala vrsto priporočil za dolgoročno prilagajanje vinarskega sektorja EU. @EUAgri #IMCAP #CAP VEČ 🍇 https://t.co/zsVnHZjtdE https://t.co/PsSspS4Ha1
24.12.2024
Razlog zavrnitve moje vloge je malenkosten. Nisem imel plačanih vseh davčnih obveznosti. Moj dolg je bil dobrih 70 evrov. Sedaj pa sem kaznovan z odvzemom pomoči za prirejo govejega mesa.
Razumem, da mora človek z minimalno plačo misliti na vsak evro, da pride čez mesec, žalostno pa je, da ljudje, ki si lahko privoščijo drag avto, kupujejo najbolj ceneno hrano.
Ob vsej žalostni situaciji tako v slovenskem kmetijstvu kot gozdarstvu ter ob opuščanju obeh teh dejavnosti se sprašujem, od kod le prihaja vse »slovensko« na prodajne police trgovin.
S strani EU opažam, da zavajajoče izpostavlja digitalizacijo 4.0. Mi lahko razvijamo digitalizacijo, a to je le orodje, ki nam bo pripomoglo pri lažjem odločanju.
V vitrinah se skriva tuja, manj kakovostna ponudba, in tega ne bom več gledal. Ena prvih nalog je narediti konec zavajajoči promociji.
Država si ne more in ne sme privoščiti preštevilčne divjadi in s tem prekomerno obremenjene gozdne in kmetijske krajine. Tudi jaz ne morem imeti 100 glav živine, če moja kmetija prenese obremenitev maksimalno do 50 glav.
Izbruh novega koronavirusa še bolj kliče po tem, da za zagotavljanje varne hrane nujno potrebujemo slovenskega kmeta.
Največji »sovražniki« slovenskega kmetijstva in podeželja so tuji trgovci in globalizacija.
Leta 1992 je bila cena kilograma pšenice 18 tolarjev, cena kilograma kruha pa 75 tolarjev. Torej: 4 kg pšenice = 1 kg kruha. Leta 2020 je cena kilograma pšenice 15 centov, cena kilograma kruha pa 2,50 evra. Torej: 16,5 kg pšenice = 1 kg kruha.
Najbolj brano:
Najbolj komentirani:
Anketa
ARHIVKatere robote uporabljate uporabljate v vašem hlevu?
Videoteka