Oglasno trženje
KMEČKI GLAS

Ponedeljek, 4. april 2016 ob 21:28

Odpri galerijo

Oglaševanje v medijih ČZD Kmečki glas: 

Na dnu strani je v priponki na voljo  SPLETNI CENIK OGLAŠEVANJA

ČZD KMEČKI GLAS 2020 tudi v pdf obliki.

Za sodelovanje in dodatne informacije smo vam na voljo: 

Vodja oddelka Oglasno trženje

Branko Trontelj

tel.: (01) 473 53 54

GSM: 041 215 617

e-naslov: branko.trontelj@czd-kmeckiglas.si

Komercialistka

Stanka Vinšek

tel.: (01) 473 53 53

GSM: 041 636 344

e-naslov: stanka.vinsek@czd-kmeckiglas.si

Poslovna sekretarka

Duša Dobrovoljc

tel.: (01) 473 53 74

e-naslov: dusa.dobrovoljc@czd-kmeckiglas.si

Tednik KMEČKI GLAS - tednik slovenskega podeželja  
 
Tednik Kmečki glas je edini specializiran tednik za kmetijstvo in podeželje pri nas. S svojo bogato vsebino nudi informativno, strokovno in prijetno branje vsej družini. S številnimi akcijami spodbuja razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja, predstavlja novosti v kmetijski mehanizaciji, živilskopredelovalni industriji, dogajanja na področju kmetijstva v Evropski uniji, objavlja razpise za sredstva iz evropskih skladov, strokovne kmetijske, zdravstvene in pravne nasvete ter tedenska poročila s sejmišč, tržnic in iz trgovin s poudarkom na cenah živine, kmetijske mehanizacije in kmetijskih pridelkov.  

Tednik Kmečki glas je nepogrešljiv vir informacij in znanj za uspešnejše pridelovanje in trženje v kmetijstvu.

  
Izid: vsako sredo

Naklada: 22.500

CILJNO OBČINSTVO: predvsem kmetje in ljudje, ki so poslovno povezani s kmetijstvom, prebivalci podeželja in ljubitelji ter obiskovalci narave

DOSEG: 139.000 

BARVNE PRILOGE: TiN - Tehnika in narava, Biotehniške šole, Krompir, Varstvo rastlin, Gnojenje, Zelena pomlad, Leseni hlevi, Koruza, Zelenjava, EKO kmetijstvo, Dobimo se v Komendi, Namakanje, Zdravje, Velikonočna priloga, Reja govedi, Ljubo doma, Pokrajinsko-krajevna priloga, Radgonska priloga, Prašičereja, Živimo s podeželjem, Ozimna žita, Krmne mešanice, Sadjarstvo, Gozdarstvo, Martinov list, Božično-novoletna priloga

Cenik oglasnega prostora:

Velikost Format Cena
1/1 strani 278 x 406 mm 3.208 EUR
1/2 strani 137 x 406 mm, 278 x 201 mm 1.656 EUR
1/3 strani 90 x 406 mm, 278 x 132 mm 1.093 EUR
1/4 strani 137 x 201 mm, 184 x 150 mm 822 EUR
1/8 strani 90 x150 mm, 137 x 98,5 mm 413 EUR
1 cm stolpca 43 mm 17 EUR

OBJAVA NA PRVI STRANI: + 100 %
OBJAVA NA ZADNJI STRANI: + 50 %
OBJAVA NA UREDNIŠKIH STRANEH: + 50 % 

Cene ne vključujejo DDV. Cenik velja od 1. 1. 2017.

Rok za oddajo oglasov:

OBLIKOVANI OGLASI: najpozneje do ponedeljka, do 10. ure za tekoči teden
NEOBLIKOVANI OGLASI: najpozneje do petka, do 10. ure za prihodnji teden
 

Cenik spletnih oglasov (banner-jev):

Velikost Objava   Cena na mesec
1200 × 200 px, 72 dpi, .jpg umeščen čez širino strani 250 EUR

Nudimo tudi možnost objave:

video posnetka v MP4 tehniki  100 EUR/1 min.  (1 mesec)
PR PRISPEVKA do 2000 znakov 413 EUR
FOTO OZADJA 2000 x 1000 px  100 EUR (1 teden)

Cene ne vključujejo DDV. Cenik velja od 1. 1. 2017. Oglasi naj bodo v enem od naslednjih zapisov: PNG, JPG, GIF ali SWF.

Revija MOJ MALI SVET - Revija za ljubitelje urejenih domov in vrtov, narave, cvetja in malih živali 

Revija združuje vse tiste občudovalce narave, ki tudi v sodobnem načinu življenje želijo obdržati neposreden stik z njo. Posveča se urejanju vrtov, okolice hiš in doma (sadni, zelenjavni, okrasni vrt, cvetje vseh vrst) ter gojenju malih živali. Revija objavlja mnoge strokovne nasvete, zanimivosti in posebnosti iz rastlinskega in živalskega sveta ter predloge za koristno in prijetno preživaljanje prostega časa. 

Izid: zadnji teden v mesecu
Naklada: 3.500  
CILJNO OBČINSTVO: ženske in moški srednjih let, lastniki individualnih hiš, počitniških hiš ali vrtov, ljubitelji narave in malih živali
DOSEG: 21.000
BARVNE PRILOGE: Zelena pomlad

REVIJA O KONJIH - Reja - Šport - Veterina - Rekreacija

Prva slovenska revija o konjih je hkrati glasilo konjeniškega športa v Sloveniji (kasaštvo, preskakovanje ovir, dresurno jahanje). Piše o delu klubov in konjeniških zvez, o športnih dosežkih doma in v tujini. Rejcem konj prinaša mnoge, tudi veterinarske napotke. Spremlja in vzpodbuja razvoj rekreativnega jahanja, ki postaja vse popularnejše, prinaša številne informacije o novih smereh in dogajanju v konjeništvu, o opremi za rejce, športnike in rekreativce.

Izid: med 10. in 15. v mesecu

Naklada: 2.500 

CILJNO OBČINSTVO: vsi, ki se ukvarjanjo s konjeniškim športom, z rejo konj in rekreativnim jahanjem, ljubitelji konj in narave

DOSEG: 19.100

 

Revija TEHNIKA IN NARAVA - Priloga za kmetijsko, vrtnarsko, komunalno in gradbeno mehanizacijo

Ob vse hitrejšem razvoju kmetijske mehanizacije je nujno, da tudi v Sloveniji izdajamo revijo, v kateri podrobneje predstavljamo kmetijske, gozdarske, vrtnarske in komunalne novosti. Poleg splošnih informacij, podrobneje predstavljamo teste traktorjev, kmetijskih strojev ter gozdarske in vrtnarske mehanizacije. V začetku leta že po tradiciji izdamo katalog traktorjev, kjer lahko med sabo primerjate okoli 500 standardnih in gorskih traktorjev, nekaj manj kot 300 sadjarsko-vinogradniških ter še sto drugih. Tudi na tak način se marsikateri kmet lažje odloči za dober in uspešen nakup.

Priloga: Kmečki glas 

Izid: februar, april, junij, avgust, november

Naklada: 21.800  

Revija KMETIJSKI OGLASNIK

Na enem mestu zbira in združuje male oglase s področja kmetijstva. Pomaga k boljšemu in cenejšemu načinu kmetovanja, saj nudi različne izdelke in storitve v skladu s potrebami in pričakovanji naročnikov. Vsak mali oglas doseže pravo ciljno občinstvo, ker gre za specializiran oglasnik, ki je namenjen predvsem kmetom.  

Izid: vsako sredo

 
Naklada: 5.000  
 

Cenik oglasnega prostora:

Stran Format Cena
Prva stran 70 × 80 mm oz. 115 × 85 mm 150 EUR
Ovitek / zadnja stran 205 × 280 mm 490 EUR
Ovitek / 2. in 3. stran 205 × 280 mm 460 EUR
1/1 strani 182 × 245 mm 420 EUR
1/2 strani 182 × 122 mm oz. 90 × 245 mm 240 EUR
1/4 strani 90 × 122 mm  130 EUR
1/8 strani  90 × 58 mm 70 EUR
1 cm stolpca 45 mm  8,50 EUR

Cene ne vključujejo DDV. Cenik velja od 1. 1. 2020.

Priloge:

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Jul 2020 at 14:25

0 ogledov

Svarilo pred novimi izbruhi afriške prašičje kuge
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) svari pred ponovnimi izbruhi afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih v Srbiji. V tem tednu je namreč Srbija obvestila Evropsko komisijo o treh novih izbruhih APK pri domačih prašičih. Srbija je uvedla ukrepe za nadzor in izkoreninjenje APK v skladu z nacionalno in EU zakonodajo ter v skladu s standardi Svetovne organizacije za zdravje živali. APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Za bolezen so značilne rdečine po koži ter nenaden, visok pogin. APK se širi ne glede na državne meje in ima resne socialno ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom ter izdelki, ki izvirajo iz prašičev.Pojavljanje bolezni je v poletnih mesecih na višku, tveganje za vnos in širjenje APK pa se še poveča zaradi večjega števila turistov in potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prinesejo meso in izdelke, ki izvirajo od okuženih domačih ali divjih prašičev. Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vse rejce poziva, da so pozorni na zdravstveno stanje svojih prašičev in da vsak sum na bolezen nemudoma javijo svojemu veterinarju ter dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe (namestitev razkuževalnih barier na vhodih v objekte z živalmi, preprečevanje vstopa drugih oseb v objekte z živalmi, preprečevanje stika domačih prašičev z divjimi prašiči, uporaba zaščitne obleke in obutve, itd.). Posebej opozarjajo, da največje tveganje za izbruh bolezni predstavlja krmljenje prašičev z ostanki hrane (pomijami).Vse, ki v naravi najdejo poginulega ali povoženega divjega prašiča ali njegove ostanke pozivamo, da o tem obvestijo Center za obveščanje na telefonsko številko 112.

Fri, 3. Jul 2020 at 14:12

0 ogledov

Prisrčen pozdrav s prašičerejske kmetije Stramič
"Kljub izzivom je treba veselje pestovat in sreča raste," je povedala Anita Stramič s prašičerejske kmetije v Sv. Juriju ob Ščavnici.

Fri, 3. Jul 2020 at 13:50

0 ogledov

Na kmetiji se da živeti, če dobro gospodariš
Na kmetih je bilo nekdaj veliko ročnega dela, danes se večino del opravi strojno. Nekoč so si kmetje med seboj pomagali, ob večerih po delu skupaj zapeli in se družili, danes imajo mladi druge zabave, družijo se preko interneta in facebooka. Anica Fajs pa je kljub vsemu prepričana, da je na kmetiji lepo, saj si sam svoj gospodar in z dobrim gospodarjenjem se da lepo živeti. Anica Fajs, rojena Pirš, je kmetijo prevzela od mame, zato se danes imenuje kmetija Fajs-Pirš. Ko je končala osnovno šolo, je mama hudo zbolela, in namesto da bi kot odlična učenka nadaljevala izobraževanje, je ostala doma in vse življenje delala na kmetiji. Z možem Stankom sta zgradila novo hišo, nove hleve, kmetijo opremila z vsemi potrebnimi stroji in jo razvijala, da jima je danes pri delu veliko lažje. Stanko je bil zaposlen, Anica pa je ves čas skrbela za kmetijo in v glavnem opravljala vsa dela v hlevih, na travnikih in poljih. Anica ima shranjenih veliko svojih objavljenih člankov, mnogi tudi Kmečkem glasu. "Spravilo sena, na primer, je včasih opravljalo več ljudi cel dan, s stroji pa sem to kasneje naredila sama," pripoveduje Anica. Ob kmetovanju je skrbela tudi za vse gospodinjstvo in tri otroke. In imela je še eno zadovoljstvo ali hobi: pisanje prispevkov in objavljanje v različnih medijih. Skoraj stalna sodelavka je bila pri Rogaških novicah, kjer je objavljala poročila iz najrazličnejših dogodkov, reportaže s kmetij in pogovore z različnimi ljudmi. V več medijih je imela celo svojo rubriko, kot na primer Smeh z Anico in Za dobro voljo v Kmečkem glasu. Na 14 hektarjih obdelovalnih površin se pridela dovolj krme za 18 glav goveje živine. Še bolj kot po težkem delu na kmetiji in pisanju člankov jo ljudje poznajo po njeni delavnosti, dobroti in po tem, da vedno rada pomaga. Kot sama pravi, je bila zraven ob vsaki poroki in vsaki smrti v vasi. Tudi ko se je kaj delalo, čeprav je šlo za bolj »moška fizična dela«, ko so gradili ali obnavljali ceste, vodovod ali kakšno drugo infrastrukturo, je bila Anica med prvimi, ki je prijela za delo. Anica skrbi za njivo s krompirjem, več vrtičkov ali zelnikov, na katerih raste najrazličnejša zelenjava za domačo porabo, ter seveda za rože okrog hiše. MLEKO V MLEKARNO CELEIA Na živinorejski kmetiji Fajs-Pirš danes obdelujejo 14 ha njiv in travnikov, imajo 2 ha gozda in 0,40 ha vinograda. Od obdelovalnih površin je polovica lastnih, ostalo je v najemu, veliko pa jih je v strmini, kjer so pogoji obdelovanja težji kot na ravnini. Prednost zemljišča okrog hiše, ki je prav tako na strmem hribu, je v tem, da imajo v enem kosu 2,5 ha in lahko delajo čredinke. Na paši so krave, ki jih vsako jutro in zvečer vodijo na molžo. Telice, ki so jih pred časom kupili, niso pašne, zato jih imajo zaenkrat v hlevih. Na njivah pridelujejo koruzo za zrnje in silažo, tritikalo in ječmen. Vse, kar pridelajo, je za krmo za živali. Krme ne dokupujejo, saj zadostuje za 18 glav govedi, od tega je polovica krav, polovica telic. Trenutno molzejo šest krav. Na dan namolzejo od 150 do 180 litrov mleka, ki so ga nekoč vozili enkrat na dan v bolj oddaljen Podčetrtek, danes pa dvakrat na dan v središče Olimja, kjer je zbiralnica mleka, od tam pa gre v Mlekarno Celeia. Krave, ki so ves čas na pašnikih, dajo več bolj kakovostnega mleka. NAMESTO SUBVENCIJ RAJE POŠTENE CENE KMETIJSKIH PRIDELKOV Anica pri živinoreji kljub nizki ceni mleka bolj podpira prirejo mleka kot pitanje bikcev, saj so glede na dvoletno oskrbo in krmo teleta cene bikov še slabše, kot so cene mleka. Prednost mleka je tudi v tem, da je to redni mesečni prihodek, ki ga v Kmetijski zadrugi Šmarje pri Jelšah, preko katere prodajajo mleko, unovčijo pri nakupu repromateriala. Je pa Fajsova zelo kritična do nizkih cen vseh pridelkov in se sprašuje, do kam se bodo še spustile. »Kmet ne rabi subvencij, pač pa pošteno ceno za prirejene živali ali pridelke,« je prepričana Anica Fajs. Pred leti so redili tudi prašiče, imeli so jih 10 do 12. Anica se spomni, kako je sama narisala načrt hleva za prašiče, ki so ga potem tudi sami zgradili. Žal pa so prišli slabi časi, ko se prašičev ni več splačalo rediti zaradi prenizke cene, zato so rejo opustili. Danes redijo le kakšnega prašiča za domačo porabo. Poleg mleka in mlečnih izdelkov ter mesa za lastno porabo ima Anica tudi velik vrt za pridelavo zelenjave. Letos bo pridelka veliko, jezijo jo le polži, ki ji delajo škodo.   STALNO PRILAGAJANJE TRGU Kmetija Fajs je imela že od nekdaj vinograd na drugi strani Imenske Gorce. Anica je še kot otrok hodila delat v druge vinograde, da so tako dobili oziroma zaslužili delavce za pomoč v njihovem vinogradu. Žal pa je tudi pri vinu cena vedno nižja, zato so pred leti del vinograda opustili in je tam poleg sadovnjaka še travnik, ki ga kosijo. Nekdanjih več kot 2.000 trt so zmanjšali na 1800, in sicer imajo zdaj sorte žametna črnina, frankinja, renski in laški rizling ter rumeni muškat. Anica še vedno opravi sama glavna dela v vinogradu, predvsem rez, ji pa pri tem pomaga tudi sin Branko. V vseh letih kmetovanja se je Anica po svojih močeh prilagajala situaciji, a ves čas vztrajala pri osnovni panogi živinoreji, ki je doživljala in še doživlja vzpone in padce. Kot pravi Anica, je bilo pri hiši najhuje, ko je mož Stanko zbolel za meningitisom in bil takrat še brez službe, doma pa trije majhni otroci. Vse je bilo na njenih ramenih. Doma je pobrala viške vrtnin z vrta in vino ter jih prodala gostom v termah Olimje. Še danes ima znance in prijatelje, ki so bili v tistem času njeni stalni kupci vina. Sin Branko bo zagotovo obdržal živinorejo, kaj bo s prirejo mleka, pa še ne ve. Zaenkrat o tem, da bi pustil službo, ne razmišlja, ob zaposlitvi vsak dan zjutraj in zvečer voziti še mleko v zbiralnico pa tudi ne gre. Dokler bosta lahko, bosta to delala mama Anica in oče Stanko.  ŽIVLJENJE NA KMETIH NEKOČ IN DANES Anica ima danes več zdravstvenih težav, ki so posledica dela na kmetiji, zato si želi, da bi kmetijo počasi prevzel sin Branko, ki je sicer zaposlen, a že opravlja vsa glavna dela. Anica sina pohvali in pravi, da si fantje v vasi pomagajo in se družijo, pogreša pa med mladimi tisto druženje, ki ga je imela z vrstniki ona, ko je bila mlada. Skrbi jo, da danes mladi preveč govorijo, kako se nič ne splača. »Če se nič ne splača, tudi nič nimaš,« pravi Anica, ob tem pa dodaja, da mlade ob tako nizkih cenah kmetijskih pridelkov pravzaprav razume. Ker pa je Anica večni optimist, tudi na kmetijstvo gleda pozitivno in upa, da bo država bolje poskrbela in preprečila opuščanje kmetovanja in zaraščanje kmetijskih površin. Še vedno je prepričana, da se z delom, vztrajnostjo in dobrim gospodarjenjem na kmetiji da živeti. Želi si, da bi bili med ljudmi boljši odnosi in več spoštovanja. Ona je vedno rada pomagala tistim, ki so bili pomoči potrebni. Pri njih je vsak dobil za jesti in za piti, tudi prenočitev se je našla za kakšnega, ki ni imel doma. "Rada sem pomagala in mi zaradi tega ni nič manjkalo," pravi Anica, ki je prepričana, da se vsaka dobrota povrne. VČASIH ŠE ZADIŠI PO KRUHU IZ KRUŠNE PEČI V Aničini kuhinji še vedno zadiši po domačem kruhu. Ko so bili otroci še doma, je vsako soboto pekla kruh, ki je bil za cel teden. Danes ga speče občasno, zagotovo pa še vedno zadiši iz krušne peči ob praznikih, ko domačijo obiščeta obe hčeri z družinama. Hčerki živita blizu, z eno si lahko celo pomahajo, saj so njihove hiše na nasprotnih bregovih. V največje veselje pa je Anici vseh pet vnukov, na katere je zelo ponosna.

Fri, 3. Jul 2020 at 13:36

0 ogledov

Agencija nadaljuje z izdajo odločb mladim kmetom
Javni razpis za podukrep 6.1 - Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2020 je bil objavljen 31. januarja letos, vloge pa so vlagatelji lahko oddali do 18. marca. Višina razpisanih nepovratnih sredstev na šestem razpisu v tem programskem obdobju je bila do 14,4 milijonov evrov. Na Agencijo je bilo skupno oddanih 130 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za 4,45 milijonov sredstev: za sklop A (zaposlitev upravičenca na kmetiji) je bilo oddanih 77 vlog, za sklop B (upravičenec ni zaposlen na kmetiji) je bilo oddanih 53 vlog. V teh dneh bo odločbe o dodelitvi sredstev prejelo 70 upravičencev, ki so kandidirali za sklop A, torej mladi kmetje, ki so zaposleni na kmetiji oz. se bodo na njej zaposlili v devetih mesecih od izdaje odločbe o pravici do sredstev. Agencija jim je skupno odobrila 3,15 milijonov evrov pomoči. IZPLAČILO V DVEH OBROKIH Izplačilo prvega obroka v višini 70 % odobrenih sredstev bodo upravičenci, ki so bili že ob oddaji vloge zavarovani iz kmetijske dejavnosti, prejeli v juliju 2020, preostali pa po vložitvi upravičenega zahtevka za izplačilo prvega obroka, ki mu morajo priložiti potrdilo o vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz kmetijske dejavnosti. Drugi obrok v višini 30 % dodeljenih sredstev bo upravičencem izplačan po izvedbi vseh aktivnosti iz poslovnega načrta, in sicer na podlagi oddanega zahtevka za izplačilo, ki ga bodo lahko vložili med 2. 7. 2023 in 2. 9. 2023. Agencija je 46 mladim kmetom, ki niso zaposleni na kmetiji in so kandidirali za sklop B, odločbe v skupni vrednosti 855.600 evrov izdala že junija.

Fri, 3. Jul 2020 at 12:15

0 ogledov

Ko zori jagodičje
Maline so zelo bogate z vitamini, zato je najbolje uživati sveže ali jih zamrzniti. Ob pregrevanju se namreč veliko vitaminov uniči. Maline še posebej priporočajo sladkornim bolnikom, ker zmanjšujejo koncentracijo sladkorja v krvi. Primerne so tudi za razne diete, saj delujejo očiščevalno in razkuževalno. Čistijo tudi ledvice. Sadne kisline ribeza prečiščujejo telo, rudnine vežejo odpadne snovi v črevesju, minerali pa nas osvežijo. Uživanje ribeza zmanjšuje vsebnost holesterola v krvi. Podobno delujejo tudi križanci z ribezom, kot so kosmulje in josta. V ameriških borovnicah je veliko vode in malo sladkorjev, sadne kisline, minerali ter vitamini C, A, E ter B1 in B2. Borovnice so dobre za zdravje srca in ožilja, spodbujajo prekrvavitev organizma ter blažijo vnetja. Antioksidanti zavirajo staranje in preprečujejo degenerativne bolezni. Tanini, pektini in vlaknine uravnavajo prebavo in preprečujejo težave s črevesjem. Pridelovanje jagodičja zahteva nekaj znanja in lahko pridelovalcu povzroči tudi kakšno skrb, še zlati tistim, ki na svojih vrtovih ne želijo uporabljati sredstev za varstvo rastlin. Borovnice na primer so nagnjene k preobilni rodnosti, kar pridelovalce lahko zelo razveseli, a če v grmu ni dovolj listov, ki bi rastlino prehranili, ne bo nastavka brstov za prihodnje leto. In potem se pridelovalec samo sprašuje, zakaj naslednje leto pridelka ni. Ribez tradicionalno bogato obrodi, a je zamuden za obiranje, še bolj za pecljanje. Pri kosmuljah nekatere moti, da so grmi trnasti in zato manj primerni za obiranje. Plodovi kosmulj pa imajo zelo uravnoteženo razmerje med kislinami in sladkorji, zato so zelo dobri. Josta je prav tako eden od križancev z ribezom, a brez trnja. Ko jo zarana zjutraj dobi jata ptic, je grm hipoma obran :). Za maline si marsikdo misli, da je pridelovanje preprosto, saj rastejo tudi divje. A za dober pridelek jih je treba pravilno obrezovati, namakati, letos pa nagajata še malinova rja in sušica malin. Zaradi slednje rozga z vsemi plodovi tik pred dozorevanjem odmre. Strokovnjaki priporočajo, da se takšne rozge poreže in zažge. Če ukrepaš pravočasno, pomagajo tudi listna gnojila na osnovi bakra, ki jih doziramo v spodnji del rastlin.

Fri, 3. Jul 2020 at 12:08

0 ogledov

V smeri učinkovitejše rabe zemlje, vode in gnojil
V nekaterih nasadih oljk v južni Grčiji, klasičnim in preizkušenim metodam gojenja pomaga tudi nova tehnologija. Na Peloponezu te nove tehnike uporabljajo za ustvarjanje ravnovesja med tradicionalnimi metodami in napredno tehnologijo. Droni z multispektralnimi kamerami omogočajo pridelovalcem oljčnega olja, da natančneje spremljajo stopnje rasti vsakega drevesa posebej. Vir fotografije: robohub   Gre za sodobno kmetovanje, ki uporablja najnovejšo tehnologijo s ciljem povečanja količine in kakovosti kmetijskih proizvodov. Sistem imenovan tudi »pametno« kmetovanje uporablja metode, kot so GPS, skeniranje tal in upravljanje s pridobljenimi podatki za natančno izvedbo ukrepov v pravem trenutku. Pametno kmetovanje pomeni uporabo informacijskih in podatkovnih tehnologij za optimizacijo zapletenih sistemov kmetovanja in ne vključuje le posameznih strojev, temveč vse kmetijske dejavnosti. Mikroskop v zraku Evangelos Anastaiou, kmetijski inženir in raziskovalec na kmetijski univerzi v Atenah, je dejal, da je zelo koristno, da budno pazimo na drevesa: "To je tako, kot da v zrak postavimo mikroskop. Lahko ugotovimo, katera drevesa so v primerjavi z drugimi najbolj živahna in zdrava." Drug pomemben cilj je boljši nadzor namakanja. Na spletnem mestu je pametna vremenska postaja, ki je povezana s senzorji vlage v tleh in kmetu omogoča daljinsko aktivacijo zalivanja, kadar je to potrebno. Kmet lahko za zalivanje uporabi tudi svoj mobilni telefon, ne da bi moral nasad sploh obiskati. To omogoča natančnejše zalivanje ter prihrani čas, denar in vodo. Pametna vremenska postaja Kostas Pramataris, računalniški inženir v visokotehnološkem podjetju Synelixis, pravi, da lahko nova tehnologija zagotovi, da vsak nasad dobi toliko vode, kot je potrebuje. "Ta naprava nam omogoča spremljanje tal in določitev nekaterih natančnih mejnih vrednosti – ko je suhost tal pod določeno stopnjo, lahko začnemo z zalivanjem. Ko dosežemo želeno vrednost zalivanje enostavno ustavimo." Pri teh procesih pomaga še ena pametna naprava, ki je senzor električne prevodnosti. Ta prikazuje lokacijo in gibanje vode pod zemljo.Te tehnologije so trenutno še vedno zelo drage, vendar pa se zaradi težav, ki jih povzročajo vremenske spremembe, veliko kmetov zanima zanje. Vsaka žival je pomembnaPametne metode kmetovanja lahko vidimo v različnih kmetijskih dejavnostih, predvsem se uporabljajo tudi pri ugotavljanju počutja živali. Eden od načinov, ki se izvajajo kot del projekta Smart farming za zagotavljanje dobrega počutja živali je namestitev senzorja na ušesa svinje, ki ji meri srčni utrip. Senzor za merjenje temperature pritrjen na ID oznako živali. Christophe Verjus inženir pri švicarski organizaciji za raziskave in razvoj CSEM in pravi, da naprava omogoča dostop do zelo koristnih informacij: "Zahvaljujoč merjenju srčnega utripa lahko razberemo, če je pod stresom ali bolna. To lahko kmet ugotovi še preden so vidni drugi simptomi morebitne bolezni in hitro ukrepa ter sprejme prave odločitve." Ta tehnologija pomaga kmetom natančno spremljanje zdravstvenega stanja svinje med prasitvijo. Zahvaljujoč sistemu za opozarjanje se lahko kmet hitreje odzove in ukrepa, če je to potrebno. Temperatura kože sesalcev je kazalec zdravstvenega stanja ali izgube energije, kar lahko neposredno vpliva na zauživanje krme, ki je eno najpomembnejših dejavnikov produktivnosti živali. Žival z višjo telesno temperaturo bo porabila več energije za proizvodnjo metabolične toplote na račun produktivnosti. Ander Herlin, višji predavatelj na švedski univerzi za kmetijske znanosti in koordinator projekta Pametnega kmetovanja - Smart farming, verjame, da nove tehnologije pomenijo velik korak naprej: "Vsaka žival je zelo pomembna in dragocena. Zato moramo spremljati vsako posebej kar je tudi bistvo te natančne oz. precizne reje živine." Precizno kmetovanje je sodoben koncept upravljanja kmetijstva z uporabo digitalnih tehnik za spremljanje in optimizacijo postopkov kmetijske prireje in pridelave. Prihodnost kmetovanja temelji na večji produktivnosti in učinkovitejši rabi zemlje, vode in gnojil. Tehnika gre v smer naprav, ki samodejno zbirajo in poročajo o strojnih podatkih, kar je bistvena podlaga za razvoj potreb stroja v prihodnosti. Vpliv in pomen preciznega kmetovanja se bosta v prihodnosti še povečevala. Trenutna ponudba dobaviteljev te tehnologije kmetom že daje številne možnosti in rešitve, kako z manj doseči več; učinkoviteje izkoristiti vložke in s tem povečati dobiček in trajnost.

Zadnji komentarji

Prijatelji

MOJ MALI SVETKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Oglasno trženje