Vreme Naročite se
Oglasno trženje
KMEČKI GLAS

Ponedeljek, 4. april 2016 ob 21:28

Odpri galerijo

Oglaševanje v medijih ČZD Kmečki glas: 

Na dnu strani je v priponki na voljo  SPLETNI CENIK OGLAŠEVANJA

ČZD KMEČKI GLAS 2020 tudi v pdf obliki.

Za sodelovanje in dodatne informacije smo vam na voljo: 

Vodja oddelka Oglasno trženje

Branko Trontelj

tel.: (01) 473 53 54

GSM: 041 215 617

e-naslov: branko.trontelj@czd-kmeckiglas.si

Komercialistka

Stanka Vinšek

tel.: (01) 473 53 53

GSM: 041 636 344

e-naslov: stanka.vinsek@czd-kmeckiglas.si

Poslovna sekretarka

Duša Dobrovoljc

tel.: (01) 473 53 74

e-naslov: dusa.dobrovoljc@czd-kmeckiglas.si

Tednik KMEČKI GLAS - tednik slovenskega podeželja  
 
Tednik Kmečki glas je edini specializiran tednik za kmetijstvo in podeželje pri nas. S svojo bogato vsebino nudi informativno, strokovno in prijetno branje vsej družini. S številnimi akcijami spodbuja razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja, predstavlja novosti v kmetijski mehanizaciji, živilskopredelovalni industriji, dogajanja na področju kmetijstva v Evropski uniji, objavlja razpise za sredstva iz evropskih skladov, strokovne kmetijske, zdravstvene in pravne nasvete ter tedenska poročila s sejmišč, tržnic in iz trgovin s poudarkom na cenah živine, kmetijske mehanizacije in kmetijskih pridelkov.  

Tednik Kmečki glas je nepogrešljiv vir informacij in znanj za uspešnejše pridelovanje in trženje v kmetijstvu.

  
Izid: vsako sredo

Naklada: 22.500

CILJNO OBČINSTVO: predvsem kmetje in ljudje, ki so poslovno povezani s kmetijstvom, prebivalci podeželja in ljubitelji ter obiskovalci narave

DOSEG: 139.000 

BARVNE PRILOGE: TiN - Tehnika in narava, Biotehniške šole, Krompir, Varstvo rastlin, Gnojenje, Zelena pomlad, Leseni hlevi, Koruza, Zelenjava, EKO kmetijstvo, Dobimo se v Komendi, Namakanje, Zdravje, Velikonočna priloga, Reja govedi, Ljubo doma, Pokrajinsko-krajevna priloga, Radgonska priloga, Prašičereja, Živimo s podeželjem, Ozimna žita, Krmne mešanice, Sadjarstvo, Gozdarstvo, Martinov list, Božično-novoletna priloga

Cenik oglasnega prostora:

Velikost Format Cena
1/1 strani 278 x 406 mm 3.208 EUR
1/2 strani 137 x 406 mm, 278 x 201 mm 1.656 EUR
1/3 strani 90 x 406 mm, 278 x 132 mm 1.093 EUR
1/4 strani 137 x 201 mm, 184 x 150 mm 822 EUR
1/8 strani 90 x150 mm, 137 x 98,5 mm 413 EUR
1 cm stolpca 43 mm 17 EUR

OBJAVA NA PRVI STRANI: + 100 %
OBJAVA NA ZADNJI STRANI: + 50 %
OBJAVA NA UREDNIŠKIH STRANEH: + 50 % 

Cene ne vključujejo DDV. Cenik velja od 1. 1. 2017.

Rok za oddajo oglasov:

OBLIKOVANI OGLASI: najpozneje do ponedeljka, do 10. ure za tekoči teden
NEOBLIKOVANI OGLASI: najpozneje do petka, do 10. ure za prihodnji teden
 

Cenik spletnih oglasov (banner-jev):

Velikost Objava   Cena na mesec
970 × 250 px, 72 dpi, .jpg umeščen čez širino strani 250 EUR
2 pasici 600 × 1090 px, 72 dpi, .jpg umeščeni na L in D stran osrednje strani 490 EUR

Nudimo tudi možnost objave:

video posnetka v MP4 tehniki  100 EUR/1 min.  (1 mesec)
PR PRISPEVKA do 2000 znakov 413 EUR
FOTO OZADJA 2000 x 1000 px  100 EUR (1 teden)

Cene ne vključujejo DDV. Cenik velja od 31. 1. 2021. Oglasi naj bodo v enem od naslednjih zapisov: PNG, JPG, GIF ali SWF.

Cenik vlaganja v časopis:

do 20 g 0,11 EUR/kom
21 do 40 g 0,12 EUR/kom
41 do 60 g 0,13 EUR/kom
nad 60 g  0,15 EUR/kom

Cenik velja od 31. 1. 2021. 

Revija MOJ MALI SVET - Revija za ljubitelje urejenih domov in vrtov, narave, cvetja in malih živali 

Revija združuje vse tiste občudovalce narave, ki tudi v sodobnem načinu življenje želijo obdržati neposreden stik z njo. Posveča se urejanju vrtov, okolice hiš in doma (sadni, zelenjavni, okrasni vrt, cvetje vseh vrst) ter gojenju malih živali. Revija objavlja mnoge strokovne nasvete, zanimivosti in posebnosti iz rastlinskega in živalskega sveta ter predloge za koristno in prijetno preživaljanje prostega časa. 

Izid: zadnji teden v mesecu
Naklada: 3.500  
CILJNO OBČINSTVO: ženske in moški srednjih let, lastniki individualnih hiš, počitniških hiš ali vrtov, ljubitelji narave in malih živali
DOSEG: 21.000
BARVNE PRILOGE: Zelena pomlad

 

Revija TEHNIKA IN NARAVA - Priloga za kmetijsko, vrtnarsko, komunalno in gradbeno mehanizacijo

Ob vse hitrejšem razvoju kmetijske mehanizacije je nujno, da tudi v Sloveniji izdajamo revijo, v kateri podrobneje predstavljamo kmetijske, gozdarske, vrtnarske in komunalne novosti. Poleg splošnih informacij, podrobneje predstavljamo teste traktorjev, kmetijskih strojev ter gozdarske in vrtnarske mehanizacije. V začetku leta že po tradiciji izdamo katalog traktorjev, kjer lahko med sabo primerjate okoli 500 standardnih in gorskih traktorjev, nekaj manj kot 300 sadjarsko-vinogradniških ter še sto drugih. Tudi na tak način se marsikateri kmet lažje odloči za dober in uspešen nakup.

Priloga: Kmečki glas 

Izid: februar, april, junij, avgust, november

Naklada: 21.800  

Revija KMETIJSKI OGLASNIK

Na enem mestu zbira in združuje male oglase s področja kmetijstva. Pomaga k boljšemu in cenejšemu načinu kmetovanja, saj nudi različne izdelke in storitve v skladu s potrebami in pričakovanji naročnikov. Vsak mali oglas doseže pravo ciljno občinstvo, ker gre za specializiran oglasnik, ki je namenjen predvsem kmetom.  

Izid: vsako sredo

 
Naklada: 5.000  
 

Cenik oglasnega prostora:

Stran Format Cena
Prva stran 70 × 80 mm oz. 115 × 85 mm 150 EUR
Ovitek / zadnja stran 205 × 280 mm 490 EUR
Ovitek / 2. in 3. stran 205 × 280 mm 460 EUR
1/1 strani 182 × 245 mm 420 EUR
1/2 strani 182 × 122 mm oz. 90 × 245 mm 240 EUR
1/4 strani 90 × 122 mm  130 EUR
1/8 strani  90 × 58 mm 70 EUR
1 cm stolpca 45 mm  8,50 EUR

Cene ne vključujejo DDV. Cenik velja od 1. 1. 2020.

Priloge:

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 6. Mar 2021 at 10:39

0 ogledov

100 mladih sulcev v deročo Muro
Pred nekaj več kot 60 leti ustanovljena Ribiška družina Murska Sobota, ki  ima na širšem območju murskosoboške upravne enote 23 biških revirjev v skupni izmeri 123 hektarjev donih površin. Od tega sta dve akumulacijski jezeri, dve reki – Mura in Ledava, ostalo so gramoznice.   Kot piše Jože Žerdin, je pomembna dejavnost članov družine tudi obnavljanje ribjega zaroda v njih. Tudi v reki Muri. Prvič se je zgodilo, da so v reko spustili tudi ribe vrste donavske postrv ali sulec. Gre za ribo plenilec, ki se prehranjuje z drugimi manjšimi ribami. Za projekt so se odločili ob pomoči Zavoda za ribištvo Slovenije. Nekoč je bilo rib te vrste tudi v Muri veliko, sedaj pa jih je vse manj. S poribljjanjem reke Mure s to ribo želijo ribiči povečati njen zarod. Iz ene ob ribogojnic so pripeljali sto rib vrste sulec,  posamezni primerki težki okrog enega kilograma, in jih spustili v Muro.   Najprej so to dejavnost opravili pri brodu v  Krogu, zatem pri mostu v Dokležovju in na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Preden so ribe spuščali v deročo vodo, so ribiči izmerili temperaturo vode, saj so bile v  ribogojnici deležne drugih pogoje. Voda reke je bila primerna, saj je bilo nekaj prvih dni marca ozračje toplo nad  15 stopinj in se je voda ogrela na 8 stopinj Celzija. Vsaka v reko spuščena riba ima svojo serijsko številko in je čepirana. Ko bodo ribiči ujeli te ribe, je zaželeno, da se le - ta vrne nazaj v vodo in se sporoči Ribiški družina Murska Sobota, kje, kdaj in pri kakšni dolžini ter teži je bila ulovljen  riba. O projektu Ribiške družine Murska Sobota so bile obveščene sosednje ribiške družine Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava.    Dogodek spusta ribjega zaroda sulca v reko Muro je s strani ribiške družine prvi te vrste, zato se bo prav gotovo zapisal v njihovo zgodovino. Pri spustu so sodelovali člani Ribiške družine Murska Sobota ter Miha Petkovšek iz Zavoda za ribištvo Slovenije, ki je ribe pripeljal k reki Muri iz ribogojnice Obrh Stari trg pri Ložu. Tam ima Zavod za ribištvo Slovenije svojo ribogojnico, kjer gojijo ribe sulec in tudi številne druge vrste.      

Fri, 5. Mar 2021 at 14:16

78 ogledov

Ko zmanjka sveže zelenjave, nam dajo hranila kalčki
Ko se narava pripravi na počitek in so vsa zelišča skrbno pobrana in posušena, na Zeliščnem vrtu Majnika v Žičah pri Ločah začnejo s pridelavo kalčkov. Ti nas v hladnejšem delu leta, ko ni na voljo velike izbire sveže zelenjave, oskrbujejo s hranili, vitamini in minerali.  Blagodejne učinke kalčkov za naš organizem je že pred več kot petnajstimi leti odkrila Majda Temnik, ki se je vzgoje kalčkov lotila zaradi veselja do zdrave hrane. »V prilogi neke revije sem prebrala, kako koristni so kalčki za naše telo, in pomislila sem, zakaj jih ne bi poskusila pridelati sama in obogatila našo prehrano,« pripoveduje Majda. Zelo dobro so ji uspeli, njihov okus pa jo je navdušil, zato je o njih začela širiti dober glas med ljudi. »Takrat o koristnih lastnostih kalčkov ljudje niso vedeli dosti, saj o njih niso pisali, niti ni bilo na voljo veliko strokovne literature. Jaz pa sem jih želela predstaviti ljudem, zato sem na vse dogodke s seboj vzela tudi kalčke in jih ljudem ponudila v pokušino. Marsikdo se je navdušil zanje in jih začel pridelovati sam. Morda se zdi, da je pridelovanje kalčkov preprosto, saj rabimo samo kakovostno ekološko seme, čisto vodo in malce potrpežljivosti, a so mnogi, ki so poskusili, kmalu ugotovili, da je z njimi treba skrbno ravnati in jih vsak dan negovati. Začeli so me nagovarjati, naj kalčke pridelujem tudi zanje, « se spominja sogovornica. Takrat o prodaji kalčkov Majda ni razmišljala, ta premik se je zgodil šele leta 2012, ko se je začela zgodba Zeliščnega vrta Majnika in so pridobili ekološki certifikat ter priglasili dopolnilno dejavnost, v okviru katere tržijo kalčke in druge izdelke s posestva. Takrat se je v zgodbo zeliščne kmetije vključila tudi Majdina hči Katja, ki se je po dolgoletni športni karieri v tujini vrnila v domači kraj in postala nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter začela novo razvojno pot, ki je bolj tržno usmerjena. Danes sta mati in hči tesno povezani pri delu in njuno ljubezen, s katero skrbita za svoje posestvo in vse rastlinice, ki rastejo na njem, je čutiti na vsakem koraku in v vsakem izdelku. Vse, kar ponudijo kupcem, je najvišje kakovosti in z visoko prehransko vrednostjo, pridelano po načelih biodinamke v sozvočju z naravo in njenimi silami. DEJAVNOST ZA ZIMSKI ČASKonec oktobra, ko se zapre zeliščni vrt z več kot 160 raznovrstnimi zelišči in rastlinami za obiskovalce, se Katja in Majda posvetita kaljenju semen – pridelavi kalčkov. »Sezona kalčkov traja do konca maja, ko se naše delo spet preseli na zeliščni in zelenjavni vrt,« pove mlada prevzemnica Katja. Tehnologijo pridelave kalčkov je razvila Majda, po izobrazbi inženirka kemijske tehnologije, ki je vedno na prvo mesto postavljala pridelavo energetsko polne in žive hrane pred količino in zaslužek. Tem vrednotam in načelom pa sledi tudi Katja.   Na začetku so kalili zelo veliko različnih semen, nakaljevali so tudi žita – pšenico, rž, neoluščeno proso, ki so jih imeli na kmetiji, nato pa so izbor semen skrčili zaradi stroškov analiz kalčkov ali kalilne vode, ki jih zahteva Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). »Največ kalimo kalčke alfalfa (lucerna), brokolija, rdeče in daikon redkve ter rdečega zelja,« našteva Majda. Kalčke pridelujejo v kletnih prostorih, kjer je klima zanje najprimernejša. »Celotna klet ni pod zemljo, zato imajo kalčki tudi naravni vir svetlobe, ki jo potrebujejo, ko iz semena vzklije kalček. Posebne opreme za pridelovanje kalčkov ne potrebujemo, moramo pa jih skrbno negovati, saj so zelo občutljivi,« pove Katja. Vse se začne s kakovostnim in zdravim ekološkim semenom, ki ni tretirano s fungicidi, zato ima v sebi polno življenjske energije. Seme najprej preberejo, da izločijo poškodovana semena, ki ne bi kalila in bi lahko začela gniti in okužila še preostala. Nato semena razporedijo po kalilnih pladnjih, v katerih morajo imeti ves čas na voljo čisto vodo. »Semen in pozneje kalčkov ne zalivamo, ampak pršimo vsaj dvakrat na dan. Če je v prostoru toplo, pa tudi večkrat. Najbolj zahteven del pri pridelovanju kalčkov je začetek kaljenja, ko kalčki ne smejo biti premokri, torej plavati v vodi, pa vendar morajo ostati ves čas vlažni, da se ne osušijo. Prve tri dni so v temnem delu prostora, ko pa začnejo kaliti, jih prestavimo na svetlobo,« pojasni Majda. Pove nam še, da je optimalna temperatura za pridelavo kalčkov sobna temperatura (okoli 22 stopinj), saj pri nižji temperaturi kalčki zaostajajo v rasti. Večina kalčkov zraste v osmih dneh, redkvice že v petih, sončnica pa rabi kar deset dni, saj imajo semena trdo lupino in rabijo malce dlje, da ozelenijo. Ko kalčki primerno zrastejo, jih večer pred pakiranjem temeljito operejo in odcedijo ter osušijo na papirnatih brisačkah, nato jih shranijo v hladilnik, da se ohladijo. »Vso vodo, ki jo uporabljamo za spiranje kalčkov, pa zbiramo in uporabimo kot zeleno gnojilo na našem vrtu,« pove Katja. Celotna pridelava kalčkov je ročna, kar je tudi največja prednost pred industrijsko pridelanimi kalčki. »Pomembna prednost je neposredna svetloba, zaradi česar kalčki ozelenijo in lahko razvijejo klorofil, s tem pa se v kalčku poveča tudi vsebnost hranilnih snovi in se zgradijo beljakovine. Klorofil v sveži zelenjavi je izjemno dragocen za ohranjanje naše vitalnosti in je pravi čudež narave, saj je sestava klorofila neverjetno podobna sestavi hemoglobina v krvi, zato ga imenujemo kar zelena kri,« nas o blagodejnih lastnostih kalčkov za naš organizem poduči Katja.  Majda Temnik: »Kalček za svoj razvoj koristi le rezervno hrano, ki je v semenu in takrat je v njem največ življenjske moči, zato ne rabi zemlje, dovolj je čista voda. Če pa seme posejemo v zemljo in zrastejo mlade rastlinice, ki jih režemo, pa te imenujemo mikrozelenje, ki pa že srka snovi iz zemlje, v kateri raste.« ZANIMANJE RASTENajbolj znani kalčki so alfalfa (lucerna), zato jih pridelajo največ. Ti so postali priljubljeni med vegetarijanci, saj z njimi vnesejo v svoj organizem vsa potrebna hranila, so naravni vir vitaminov ter vsebujejo veliko rastlinskih beljakovin, ki so boljše od živalskih. Ljudje pa izbirajo različne kalčke, bodisi po zdravilnih učinkovinah bodisi po okusu od bolj blagih do pekočih. Katja ocenjuje, da bodo v letošnji sezoni pridelali okoli 500 kilogramov kalčkov, če bi jim razmere dovoljevale, pa bi jih lahko pridelali še več, saj je povpraševanje na trgu še vedno večje od ponudbe. »Kmetij, ki pridelujemo ekološke kalčke, je v Sloveniji zares zelo malo, zato nam jih včasih zmanjka. Trenutno uporabljamo 90 % naših zmogljivosti. Večino kalčkov prodamo neposredno kupcem, do začetka pandemije smo jih dostavljali tudi nekaterim okoliškim šolam in vrtcem, kjer jih vključujejo v prehrano otrok, ter v izbranih trgovinicah s ponudbo ekoloških živil. Prodaja v trgovskih centrih pa nas za ta izdelek ne zanima, saj so kalčki izjemno občutljivi in zahtevajo konstanto temperaturo, da ohranijo svežino. Ob nepravilni hrambi pa zelo hitro izgubijo kakovost,« pojasnjuje sogovornica. Kalčke je dobro uživati od jeseni do pomladi, ko ni na voljo domače sveže zelenjave, saj nas pomagajo varovati pred nadležnimi prehladi, virozami, gripo in ostalimi boleznimi, ki se pojavljajo predvsem v hladnejših mesecih. Kalčke uživamo presne, saj ne potrebujejo toplotne obdelave. Lahko jih dodajamo solatam, v sendviče, zelo zanimiva je kombinacija rahlo pikantnih redkvinih kalčkov na kruhu, namazanim z maslom in medom. »Toplotna obdelava je priporočljiva le za kalčke stročnic (čičerke, leče in zelene soje – mung), saj surove stročnice vsebujejo toksine, čeprav se ti med kaljenjem razgradijo,« pojasni Katja. Ob koncu pogovora nam Katja še pove, da bo pridelovanje kalčkov ostalo pomemben del ponudbe na njihovi kmetiji predvsem v zimskem obdobju. Zelo pa se navdušuje tudi za pridelovanje kalčkov za živali, kar je v tujini že zelo znana in pogosta praksa.

Fri, 5. Mar 2021 at 13:52

90 ogledov

Pomurski govedoreji od 28,5 milijona evrov le nekaj več kot 1,5 milijona
Po podatkih kmetijskega ministrstva o javnih razpisih v programskem obdobju 2014-2020 iz naslova podukrepe 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, je bilo do konca lanskega leta objavljenih 16 razpisov. Noben ni bil namenjen zgolj govedoreji. V okviru podukrepa namreč ne izvajajo ločenih javnih razpisov po posameznih vrstah oz. kategorijah rejnih živali, pač pa so ti ločeni le na posamezne sklope glede na tri vrste upravičencev - majhne kmetije, fizične osebe, pravne osebe in s.p.), MKPG: »Javni razpisi so ciljno naravnani, in so namenjene prilagajanju na podnebne spremembe, izboljšanju konkurenčnosti, prilagajanju na izvajanje dobrobiti živali, kmetovanju na gorskih območjih, spodbujanju ekološke pridelave, zaščiti živali na paši pred napadi velikih zveri, ipd.« Od tega se le trije doslej niso nanašali na govedorejo oz. prirejo mleka krav molznic in dojilj ter mesa. Letos naj bi bilo objavljenih še osem razpisov, vsi se bodo lahko nanašali tudi na govedorejo. Do 31. 12. 2020 je bilo za vse sektorje v Sloveniji  v 1.218 izplačanih vlogah namenjenih slabih 70 milijonov evrov, za pomursko statistično regijo za 214 primerov 13,5 milijona evrov. Po tem podatku je bilo sicer Pomurje za regijama Podravje in Savinjska med tremi najuspešnejšimi. A črpanje denarja samo za sektor govedoreja za statistično regijo Pomurje ni bilo uspešno. V Sloveniji je bilo v tem času namreč za prirejo mesa in mleka v 556 primerih izplačanih skoraj 28,5 milijona evrov, v Pomurju v 28 primerih vsega nekaj več kot 1,5 milijona evrov. To našo najvzhodnejšo regijo po uspešnosti črpanja v tem segmentu med 12 regijami uvršča na 7. mesto.  V Sloveniji je bilo za prirejo mesa 43 izplačanih vloga v višini 2,6 milijona evrov (v Pomurju v 6 vlogah le 195.838 evrov, 5. mesto); za prirejo mleka za krave molznice v državi v 320 vlogah dobrih 21,4 milijona evrov (v Pomurju v 18 vlogah malo manj kot 1,16 milijona evrov, 6. mesto); za pašno živino-krave dojilje, pitance in teleta pa v 193 vlogah 4,47 milijona evrov (v Pomurju v 4 vlogah zgolj 167.551 evrov, 9. mesto).   Kako s(mo) črpali sredstva v okviru podukrepa 4.1. Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, 2014-2020? VIR: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije REGIJA UPRAVIČENCA - GOVEDOREJA Št. prejetih vlog Zaprošena sredstva, € Št. odobrenih vlog Znesek odobrenih sredstev, € Št. izplačanih vlog Izplačano, € Gorenjska 52 3.275.775 39 2.459.387 36 2.116.255 Goriška 34 1.537.728 21 942.977 17 728.657 Jugovzhodna Slovenija 67 3.473.337 46 2.359.151 43 2.205.528 Koroška 111 3.213.142 81 2.435.198 73 1.900.771 Obalno-kraška 3 13.984 2 9.294 2 9.294 Osrednjeslovenska 45 3.640.023 32 2.711.949 30 2.133.093 Podravska 224 14.253.678 160 10.080.437 139 7.930.220 Pomurska 51 4.387.513 33 2.593.038 28 1.522.879 Posavska 36 2.101.348 25 1.561.189 23 1.366.860 Primorsko-notranjska 49 2.237.956 22 1.460.729 17 772.669 Savinjska 229 14.019.991 151 9.704.023 136 7.676.371 Zasavska 18 195.232 13 139.961 12 127.188 Skupna vsota 919 52.349.706 625 36.457.336 556 28.489.784       REGIJA UPRAVIČENCA - Mleko - govedoreja: krave molznice Št. prejetih vlog Zaprošena sredstva, € Št. odobrenih vlog Znesek odobrenih sredstev, € Št. izplačanih vlog Izplačano, € Gorenjska 30 2.875.232 24 2.238.331 23 1.904.200 Goriška 17 872.586 12 602.471 11 579.876 Jugovzhodna Slovenija 34 2.271.342 23 1.384.664 21 1.317.532 Koroška 43 1.876.091 30 1.519.970 27 1.115.968 Osrednjeslovenska 23 2.446.372 20 2.086.986 19 1.905.008 Podravska 151 11.641.751 111 8.213.796 97 6.451.529 Pomurska 29 2.154.271 19 1.182.256 18 1.159.491 Posavska 15 1.385.203 13 1.299.043 11 1.105.775 Primorsko-notranjska 7 479.903 3 226.843 2 69.210 Savinjska 140 10.831.195 95 7.636.363 86 5.707.548 Zasavska 8 112.024 5 95.773 5 89.132 Skupna vsota 497 36.945.970 355 26.486.496 320 21.405.268               REGIJA UPRAVIČENCA - Govedoreja - meso - pitanci Št. prejetih vlog Zaprošena sredstva, € Št. odobrenih vlog Znesek odobrenih sredstev, € Št. izplačanih vlog Izplačano, € Gorenjska 1 5.737 1 5.737 1 5.737 Goriška 2 101.810 1 88.520 1 88.084 Jugovzhodna Slovenija 10 301.843 8 253.085 8 234.071 Koroška 5 306.505 4 294.757 3 272.049 Osrednjeslovenska 6 873.590 2 399.604 1 5.231 Podravska 18 1.191.980 10 930.787 10 924.302 Pomurska 11 1.291.895 10 1.229.627 6 195.838 Posavska 7 325.580 4 73.652 4 73.131 Primorsko-notranjska 3 94.578         Savinjska 17 999.351 9 827.690 9 815.212 Skupna vsota 80 5.492.869 49 4.103.460 43 2.613.654   REGIJA UPRAVIČENCA - Pašna živina - govedoreja: krave dojilje, goveji pitanci, reja telet Št. prejetih vlog Zaprošena sredstva, € Št. odobrenih vlog Znesek odobrenih sredstev, € Št. izplačanih vlog Izplačano, € Gorenjska 21 394.807 14 215.319 12 206.318 Goriška 15 563.332 8 251.986 5 60.696 Jugovzhodna Slovenija 23 900.152 15 721.403 14 653.926 Koroška 63 1.030.546 47 620.471 43 512.753 Obalno-kraška 3 13.984 2 9.294 2 9.294 Osrednjeslovenska 16 320.061 10 225.360 10 222.854 Podravska 55 1.419.946 39 935.854 32 554.389 Pomurska 11 941.347 4 181.155 4 167.551 Posavska 14 390.565 8 188.494 8 187.954 Primorsko-notranjska 39 1.663.476 19 1.233.886 15 703.459 Savinjska 72 2.189.445 47 1.239.970 41 1.153.611 Zasavska 10 83.208 8 44.188 7 38.056 Savinjska 342 9.910.868 221 5.867.380 193 4.470.861          

Fri, 5. Mar 2021 at 12:33

106 ogledov

Velik interes za preusmeritev
 Kmetijski svetovalci Spodnje Saške opažajo velik interes za ekološko kmetovanje in opozarjajo, da to ni vedno mogoče. Prehoda s konvencionalne v ekološko pridelavo ne smemo podcenjevati. Kljub temu je zanimanje trenutno zelo veliko, poročajo svetovalci. Po podatkih Kmetijske zbornice Spodnje Saške zanimanje za ekološko kmetovanje narašča. Število ekoloških kmetij v Spodnji Saški  sej je po odatkih zveznega statističnega urada med letoma 2010 in 2020 povečalo za skoraj 42%, na približno 1.700 gospodarstev. Na kmetijski zbornici se je število prošenj za nasvet o preusmeritvi iz običajnega v ekološko kmetovanje v zadnjih letih znatno povečalo - nove zahteve prihajajo vsak dan. "Pri preusmeritvi kmetijske dejavnosti je treba upoštevati veliko dejavnikov, "  pojasnjuje dr. Ulrich Klischat, vodja oddelka za ekološko kmetovanje pri kmetijski zbornici. Gre za spremembe na področju upravljanja in trženja, poleg pozitivnih vidikov pa je še veliko birokratskih in praktičnih izzivov. " Svetovalci zato vse zainteresirane obveščajo o priložnostih in tveganjih ekološkega kmetovanja. Skupaj z vodji ukrepov so izdelali individualno prilagojene poslovne načrte za podjetja. Preusmeritve ni brez zagotovljenega trga Številne živinorejske kmetje spremeniti način prireje, da bi omogočile živalim dobro počutje. Vendar je treba zlasti v primeru živalskih proizvodov, kot sta mleko ali svinjina, trženje zagotoviti vnaprej. Če kmetija na primer ne najde mlekarne, ki bi lahko kupila njeno mleko, je ne bo mogla predelati, » pojasnjuje Katharina Bittner, svetovalka za ekološko kmetovanje pri LWK. Ker se številna podjetja trenutno preusmerjajo, je lahko izziv najti ustrezne tržne partnerje. To v bistvu velja za vse izdelke iz živinoreje in poljedelstva. Način dela v ekološkem kmetovanju je bolj usmerjen v prihodnost kot pri običajnem kmetovanju, zato se način upravljanja zemljišč spreminja, kot pojasnjuje Markus Mücke, svetovalec LWK za ekološko kmetovanje: »Plevel na primer v veliki kmetje odstranjujejo mehansko namesto s kemičnimi pesticidi. Prav tako je zelo pomembno, da pazimo na ravnanje s hranili, torej da zagotovimo, da je na voljo dovolj hranil, pomembnih za prehrano rastlin, saj uporaba kemično sintetiziranih gnojil v ekološkem kmetovanju ni dovoljena. " Gospodar se mora  poistovetiti z ekološki pridelavo Poleg tega so za ekološko pridelavo potreben kolobar. Pri kolobarjenju se razume kronološko zaporedje pridelkov, gojenih na kmetijski površini v preteklih letih. To prispeva k večji biotski raznovrstnosti na poljih. Pri obravnavi je pomembno tudi vprašanje finančnih rezerv, ker prehod stane. V dvoletnem obdobju preusmeritve mora podjetje poslovati ekološko, vendar še vedno dosega običajne cene pridelkov.  »Najprej morate vložiti denar, na primer v predelavo hleva ali  drugo tehnologijo, ker že morate kmetovati ekološko, a cene za ekološko kmetovanja dobite šele leto ali dve kasneje. S tem naj bi nadomestili povečan dodaten trud med prehodom, «pojasnjuje Bittnerjeva. Gospodarji kmetij, ki se želijo preusmeriti, se morajo poistovetiti z ekološkim kmetovanjem. "Tudi v konvencionalnem kmetovanju morajo biti dobri, da se lahko uveljavijo v ekološkem kmetovanju," poudarja Mücke. Prav tako ne smemo podcenjevati socialne komponente. Družina, zaposleni in morebiti partnerji podjetja morajo to spremembo sprejeti. Čeprav zunanja imenovanja zaradi zaprtij ob pandemiji trenutno niso mogoča, so strokovnjaki zbornice še vedno na voljo za svetovanje podjetjem. Pogovori o začetni oceni trenutno potekajo prek videokonferenc. Obisk kmetije bodo nadoknadili v najkrajšem možnem času. Začetno posvetovanja se običajno financira z javnimi sredstvi.

Fri, 5. Mar 2021 at 10:39

92 ogledov

 Manj denarja večjim posestvom
Zvezna ministrica za kmetijstvo Julia Klöckner je predstavila ključne točke načrta za izvajanje reforme skupne kmetijske politike ( SKP) v Nemčiji po letu 2023. Velike kmetije naj bi v prihodnosti prejemale manj sredstev, več denarja pa naj bi priteklo iz neposrednih plačil v razvoj podeželja. O predlogih bodo še glasovali. Za zdaj ostajajo odprte različna podrobna vprašanja. Predloge je treba uskladiti tudi v zvezni vladi.Glede na izid pogajanj na ravni EU pa bodo izvedli tudi nadaljnje prilagoditve vsebine. Zvezna ministrica za kmetijstvo Julia Klöckner je pojasnila: "Vsem je jasno, da morajo biti spremembe, na evropski ravni smo se skupaj odločili za promocijo manjših kmetij, mladih kmetov in več okoljskih storitev. Več denarja za 2. steber V skladu z načrti zveznega ministrstva naj bi del sredstev od neposrednih plačil (prvi steber SKP) preusmerili na razvoj podeželja (drugi steber) in sicer od  leta 2023 s sedanjih 6 na 8 odstotkov. Za nemške kmete prerazporeditev pomeni zmanjšanje neposrednih plačil za skoraj 100 milijonov evrov letno. Kot rezultat dodatnih prerazporejenih sredstev bodo sredstva, ki so na voljo državam v drugem stebru, ostala približno na ravni leta 2020. Več denarja bodo namenili tudi za prve hektarje. Namesto prejšnjih 7% bo 10% neposrednih plačil v prihodnosti namenjenih posebnim subvencijam za prve hektarje vsake kmetije. Do zdaj je bilo prvih 30 hektarjev oziroma pravic upravičenih do plačila  približno 50 evrov / ha, nadaljnjih 16 hektarov pa s približno 30 evrov. Od leta 2023 dalje bi bilo prvih 40 hektarjev subvencioniranih s približno 62 evrov / ha in naslednjih 20 hektarjev s približno 37 evrov / ha. Zvezno ministrstvo namerava iz tega financiranja izvzeti ipodjetja s površino več kot 300 hektarjev, ki za svoje prve hektare ne bi prejela subvencije. Vsota prerazporejenih plačil za promocijo malih in srednje velikih podjetij se bo tako letno povečala za 122 do 452 milijonov evrov. Degresija od 60.000 evrov Zvezno kmetijsko ministrstvo še vedno ne želi uvesti zgornje meje neposrednih plačil v SKP. Toda zmanjšanje degresija naj bi začela veljati od določene meje 60.000 EUR, nad to vsoto do vključno 100.000 evrov bo plačilo nižje za 5%. Plačila nad 100.000 evrov pa bodo nižja za 10%. Povezana podjetja  bodo oravnavana kot ena družbo, pri zniževanju  pa stroškov plač ne bi smeli upoštevati. Denar, prihranjen z degresijo, bi naj bil namenjen za 2. steber SKP., da ga ne bi izgubile  vzhodne zvezne države in se prerazdporedila na jug države.  Novi predpisi za okoljske ukrepe Z okoli 900 milijoni evrov letno  namerava Nemčija podpreti različne ukrepe za zaščito podnebja, ohranjanje biotske raznovrstnosti, ohranjanje naravnih virov in izboljšanje dobrega počutja živali. Petina od zgornje meje neposrednih plačil bi morala biti rezervirano za tako imenovane ekoregulacije. Glede na stanje lahko koristijo ta sredstva za naslednje ukrepe: razširitev trajnih travnikov, premije za pašo za krave dojilje, ovce in koze, ohranjanje kmetijsko-gozdarskih sistemov na trajnih travnikih ali njivah, pridelavo različnih poljščin in stročnic,; uporaba več kot 3% obdelovalne površine, predpisane v pogojih za neobdelovalna  območja in krajinske elemente. Vse kmetije  bi morale pustiti vsaj 3% svojih obdelovalnih površin neobdelanih. Na teh območjih ne sme biti dovoljena pridelava pridelkov, v nasprotju s trenutno veljavnimi ekološkimi prednostnimi območji.

Thu, 4. Mar 2021 at 14:56

184 ogledov

Namesto v vrtec na njivo
Med zaprtjem vrtcev zaradi covida-19 so šli Neža, Meta in Matjaž na njivo pomagat mami Kristini nabirati zimski radič. Fotografija je s kmetije Bizjak iz Vrtojbe, poslala pa nam jo je Ida Mermolja.

Zadnji komentarji

Kristjan Sešek :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

Kristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Oglasno trženje