Oglasno trženje
KMEČKI GLAS

Ponedeljek, 4. april 2016 ob 21:28

Odpri galerijo

Oglaševanje v medijih ČZD Kmečki glas: 

Na dnu strani je v priponki na voljo  SPLETNI CENIK OGLAŠEVANJA

ČZD KMEČKI GLAS 2020 tudi v pdf obliki.

Za sodelovanje in dodatne informacije smo vam na voljo: 

Vodja oddelka Oglasno trženje

Branko Trontelj

tel.: (01) 473 53 54

GSM: 041 215 617

e-naslov: branko.trontelj@czd-kmeckiglas.si

Komercialistka

Stanka Vinšek

tel.: (01) 473 53 53

GSM: 041 636 344

e-naslov: stanka.vinsek@czd-kmeckiglas.si

Poslovna sekretarka

Duša Dobrovoljc

tel.: (01) 473 53 74

e-naslov: dusa.dobrovoljc@czd-kmeckiglas.si

Tednik KMEČKI GLAS - tednik slovenskega podeželja  
 
Tednik Kmečki glas je edini specializiran tednik za kmetijstvo in podeželje pri nas. S svojo bogato vsebino nudi informativno, strokovno in prijetno branje vsej družini. S številnimi akcijami spodbuja razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja, predstavlja novosti v kmetijski mehanizaciji, živilskopredelovalni industriji, dogajanja na področju kmetijstva v Evropski uniji, objavlja razpise za sredstva iz evropskih skladov, strokovne kmetijske, zdravstvene in pravne nasvete ter tedenska poročila s sejmišč, tržnic in iz trgovin s poudarkom na cenah živine, kmetijske mehanizacije in kmetijskih pridelkov.  

Tednik Kmečki glas je nepogrešljiv vir informacij in znanj za uspešnejše pridelovanje in trženje v kmetijstvu.

  
Izid: vsako sredo

Naklada: 22.500

CILJNO OBČINSTVO: predvsem kmetje in ljudje, ki so poslovno povezani s kmetijstvom, prebivalci podeželja in ljubitelji ter obiskovalci narave

DOSEG: 139.000 

BARVNE PRILOGE: TiN - Tehnika in narava, Biotehniške šole, Krompir, Varstvo rastlin, Gnojenje, Zelena pomlad, Leseni hlevi, Koruza, Zelenjava, EKO kmetijstvo, Dobimo se v Komendi, Namakanje, Zdravje, Velikonočna priloga, Reja govedi, Ljubo doma, Pokrajinsko-krajevna priloga, Radgonska priloga, Prašičereja, Živimo s podeželjem, Ozimna žita, Krmne mešanice, Sadjarstvo, Gozdarstvo, Martinov list, Božično-novoletna priloga

Cenik oglasnega prostora:

Velikost Format Cena
1/1 strani 278 x 406 mm 3.208 EUR
1/2 strani 137 x 406 mm, 278 x 201 mm 1.656 EUR
1/3 strani 90 x 406 mm, 278 x 132 mm 1.093 EUR
1/4 strani 137 x 201 mm, 184 x 150 mm 822 EUR
1/8 strani 90 x150 mm, 137 x 98,5 mm 413 EUR
1 cm stolpca 43 mm 17 EUR

OBJAVA NA PRVI STRANI: + 100 %
OBJAVA NA ZADNJI STRANI: + 50 %
OBJAVA NA UREDNIŠKIH STRANEH: + 50 % 

Cene ne vključujejo DDV. Cenik velja od 1. 1. 2017.

Rok za oddajo oglasov:

OBLIKOVANI OGLASI: najpozneje do ponedeljka, do 10. ure za tekoči teden
NEOBLIKOVANI OGLASI: najpozneje do petka, do 10. ure za prihodnji teden
 

Cenik spletnih oglasov (banner-jev):

Velikost Objava   Cena na mesec
1200 × 200 px, 72 dpi, jpg zgoraj levo ali desno  250 EUR

Nudimo tudi možnost objave:

video posnetka v MP4 tehniki  100 EUR/1 min.  (1 mesec)
PR PRISPEVKA do 2000 znakov 413 EUR
FOTO OZADJA 2000 x 1000 px  100 EUR (1 teden)

Cene ne vključujejo DDV. Cenik velja od 1. 1. 2017. Oglasi naj bodo v enem od naslednjih zapisov: PNG, JPG, GIF ali SWF.

Revija MOJ MALI SVET - Revija za ljubitelje urejenih domov in vrtov, narave, cvetja in malih živali 

Revija združuje vse tiste občudovalce narave, ki tudi v sodobnem načinu življenje želijo obdržati neposreden stik z njo. Posveča se urejanju vrtov, okolice hiš in doma (sadni, zelenjavni, okrasni vrt, cvetje vseh vrst) ter gojenju malih živali. Revija objavlja mnoge strokovne nasvete, zanimivosti in posebnosti iz rastlinskega in živalskega sveta ter predloge za koristno in prijetno preživaljanje prostega časa. 

Izid: zadnji teden v mesecu
Naklada: 3.500  
CILJNO OBČINSTVO: ženske in moški srednjih let, lastniki individualnih hiš, počitniških hiš ali vrtov, ljubitelji narave in malih živali
DOSEG: 21.000
BARVNE PRILOGE: Zelena pomlad

REVIJA O KONJIH - Reja - Šport - Veterina - Rekreacija

Prva slovenska revija o konjih je hkrati glasilo konjeniškega športa v Sloveniji (kasaštvo, preskakovanje ovir, dresurno jahanje). Piše o delu klubov in konjeniških zvez, o športnih dosežkih doma in v tujini. Rejcem konj prinaša mnoge, tudi veterinarske napotke. Spremlja in vzpodbuja razvoj rekreativnega jahanja, ki postaja vse popularnejše, prinaša številne informacije o novih smereh in dogajanju v konjeništvu, o opremi za rejce, športnike in rekreativce.

Izid: med 10. in 15. v mesecu

Naklada: 2.500 

CILJNO OBČINSTVO: vsi, ki se ukvarjanjo s konjeniškim športom, z rejo konj in rekreativnim jahanjem, ljubitelji konj in narave

DOSEG: 19.100

 

Revija TEHNIKA IN NARAVA - Priloga za kmetijsko, vrtnarsko, komunalno in gradbeno mehanizacijo

Ob vse hitrejšem razvoju kmetijske mehanizacije je nujno, da tudi v Sloveniji izdajamo revijo, v kateri podrobneje predstavljamo kmetijske, gozdarske, vrtnarske in komunalne novosti. Poleg splošnih informacij, podrobneje predstavljamo teste traktorjev, kmetijskih strojev ter gozdarske in vrtnarske mehanizacije. V začetku leta že po tradiciji izdamo katalog traktorjev, kjer lahko med sabo primerjate okoli 500 standardnih in gorskih traktorjev, nekaj manj kot 300 sadjarsko-vinogradniških ter še sto drugih. Tudi na tak način se marsikateri kmet lažje odloči za dober in uspešen nakup.

Priloga: Kmečki glas 

Izid: februar, april, junij, avgust, november

Naklada: 21.800  

Revija KMETIJSKI OGLASNIK

Na enem mestu zbira in združuje male oglase s področja kmetijstva. Pomaga k boljšemu in cenejšemu načinu kmetovanja, saj nudi različne izdelke in storitve v skladu s potrebami in pričakovanji naročnikov. Vsak mali oglas doseže pravo ciljno občinstvo, ker gre za specializiran oglasnik, ki je namenjen predvsem kmetom.  

Izid: vsako sredo

 
Naklada: 5.000  
 

Cenik oglasnega prostora:

Stran Format Cena
Prva stran 70 × 80 mm oz. 115 × 85 mm 150 EUR
Ovitek / zadnja stran 205 × 280 mm 490 EUR
Ovitek / 2. in 3. stran 205 × 280 mm 460 EUR
1/1 strani 182 × 245 mm 420 EUR
1/2 strani 182 × 122 mm oz. 90 × 245 mm 240 EUR
1/4 strani 90 × 122 mm  130 EUR
1/8 strani  90 × 58 mm 70 EUR
1 cm stolpca 45 mm  8,50 EUR

Cene ne vključujejo DDV. Cenik velja od 1. 1. 2020.

Priloge:

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 9. Apr 2020 at 20:55

0 ogledov

Ščepec pikantnosti
Kako porabimo hren? Hitro pripravljeno hladno omako naredimo  tako, da zmešamo nastrgani hren s kislo smetano ali majonezo, obnese pa se tudi kot začimba za toplo omako. Nastrgani hren se s pikantnim okusom in aromatičnostjo poda k omakam, ki vsebujejo kis ali smetano, in k rdeči pesi. Hren se zelo dobro ujame z mesom, ker okrepi njegov okus, obenem pa ga ne prekrije preveč. Zelo na drobno ga naribamo in zelo na tanko enakomerno potresemo po mesu.   Preprosto umešanoHrenovo korenino, ki nam je ostala, lahko porabimo za omako. Na drobno naribamo 200 g svežega hrena, tako da bo rahel, in ga zmešamo s 100 g drobtin (koščkov nadrobljenega kruha), 75 g kisa, malo ekstra deviškega oljčnega olja ter ščepcem sladkorja in soli. Omaka je pripravljena v nekaj minutah in jo lahko dodamo k trdo kuhanim jajcem, majhnim sendvičem, kuhanemu ali pečenemu mesu ter dimljenim in pečenim ribam. Z žličko hrena, ki ga dodamo doma narejeni majonezi, ji bomo še okrepili aromo in okus, ki postane nekoliko podoben okusu gorčice. Fotografija: Can Stock photo Naredimo lahko tudi masleno hrenovo omako: naribamo 60 g hrena in ga gladko zmešamo s 100 g zmehčanega masla.Uporabimo ga za polnjene jajčne polovice s hrenom. Jajca trdo skuhamo. Mladi sirček pomešamo  z zdrobljenim rumenjakom in naribanim hrenom, posolimo in gladko umešamo. Z zmesjo napolnimo jajčne polovice in jih potreseno s sveže sesekljanim drobnjakom. Nastrgani hren tudi vmešamo v kremni sir, tako dobimo odličen, preprosto narejen pikantni namaz. Sveže naribani hren je navadno zelo ostrega okusa. Smetana, limona in kis ta okus nekoliko omilijo, zato jih pogosto dodajamo naribanemu hrenu. S kuhanjem se ostrina hrena ublaži, vendar pa se tudi izgubi veliko njegove posebne arome, zato ga jedem navadno dodajamo proti koncu kuhanja. Za zdravje koristna začimba Uporaba hrena naj se nikakor ne konča z velikonočnimi prazniki, saj je nadvse koristna začimba s številnimi blagodejnimi učinki za zdravje: pospešuje presnovo, blagodejno deluje na krvni tlak in holesterol,  krepi, čisti in zboljšuje prebavo. Zato ga lahko uporabljamo vso pomlad in v poletni kuhinji: z njim potresemo pečeno zelenjavo, njegov polni okus bo nadomestil okus masla. Za poletne dni pa se bo k mesu iz zelenjave z žara odlično prilegla hladna kisla smetana, v katero zamešamo nekaj žlic nastrganega hrena.  Preprosta hrenova omaka s smetano: Zanjo potrebujemo pol korenine naribanega hrena, 2,5 dl smetane, ščepec soli in sladkorja, malo kisa. Naribani hren zmešamo s smetano, posolimo, okisamo in dodamo malo soli in sladkorja. Kako hranimo hren Najokusnejši in najbolj aromatičen je seveda sveže izkopan hren. Navadno pa hrenove korenine ne porabimo do konca. Shranimo jo v hladilniku, tako da jo tesno zavijemo v prosojno folijo za živila, saj zelo hitro izgubi aromo in značilni okus, in shranimo v predalu za zelenjavo. Porabimo ga v tednih ali največ dveh, kajti potem se precej izsuši. Cele korenine na zamrzujemo. Hren nastrgamo, ga razporedimo v zamrzovalne posodice in za dva do tri mesece shranimo v zamrzovalniku.  

Thu, 9. Apr 2020 at 20:37

0 ogledov

Palačinke za vsak dan v tednu
Odlične so v slani različici z nadevom iz pora in bučnih semen, iz ajdovih palačink lahko naredimo štruklje s čemažem, sveže in sladke pa so palačinke z limono. Palačinke z bučnim oljem in porovim nadevom Sestavine za testo: 3 jajca, 250 g moke, 1 dl mineralne vode, 4 dl čiste goveje juhe, 3 žlice oljčnega olja, ščepec soli, 1 žlička origana, kokosova maščoba za peko Naredimo testo: V posodo presejemo moko, dodamo razžvrkljana jajca in ščepec soli. Med mešanjem postopoma prilijemo juho in mineralno vodo, nazadnje pa še oljčno olje. Pazimo, da je testo gladko, brez grudic. Dodamo še žličko origana. Testo naj sobni temperaturi naj počiva vsaj 15 minut. Spečemo palačinke. za nadev:  80 bučnih semen, 120 g pora, 3 žlice bučnega olja, 220 g skute, 2 stroka česna, sol, poper, oljčno olje Pripravimo nadev: Por temeljito operemo in tanko narežemo, bučna semena sesekljamo. Por in semena  nekaj minut pražimo na nekaj kapljicah bučnega olja. Skuto zmešamo s prepraženim porom in bučnimi semeni, dodamo bučno olje in strt česen, posolimo in popopramo. Palačinke namažemo z nadevom, zvijemo in pečemo 10 minut v pečici, segreti na 200 stopinj. Ponudimo tople. Za peko je bolj priporočljivo uporabiti kokosovo maščobo kot olje, ker vsebuje nasičene maščobne kisline, ki se med segrevanjem ne spreminjajo v škodljive transmaščobe. Čemaževi štruklji iz ajdovih palačink Sestavine za testo:  3 jajca, 125 g ajdove moke, 125 g bele moke, 1 dl mineralne vode, 4 dl mleka, 3 žlice olja, ščepec soli, kokosova maščoba za peko Naredimo testo: V posodo presejemo moko dobro razžvrkljamo jajca in ščepec soli. Med mešanjem postopoma prilivamo mleko in mineralno vodo, nazadnje pa še olje. Pazimo, da je testo gladko, brez grudic, pri sobni temperaturi naj počiva vsaj 15 minut. Palačinke pečemo na vsaki strani približno 2 minuti, pri obračanju vsake si pomagamo z leseno lopatko. za nadev: 100 g čemaževih listov, 270 g skute, 2 žlici kisle smetane, 1 jajce, krušne drobtine Nadev iz čemaža pripravimo tako, da čemaževe liste sesekljamo, dodamo skuto, kislo smetano, jajce in krušne drobtine. Vse skupaj mešamo, tako da dobimo gladko zmes. Palačinke premažemo z nadevom. Zvijemo jih v štrukelj in zavijemo v pomaščeno alufolijo. Kuhamo jih v osoljenem kropu 20 minut. Kuhane štruklje vzamemo iz vode, malo počakamo, potem jih razvijemo in razrežemo. Štruklje lahko ponudimo kot samostojno jed s solato ali kot prilogo mesnim jedem. Palačinke z limono in sladkorjem Sestavine: za testo: 3 jajca, 250 g moke, 1 dl mineralne vode, 4 dl mleka, 3 žlice olja, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, ščepec soli, kokosova maščoba za peko Naredimo testo: Mleku dodamo drobno naribano limonovo lupinico, naj zavre in se ohladi. V posodo presejemo moko, dodamo razžvrkljana jajca, ščepec soli in vaniljev sladkor. Med mešanjem postopoma prilijemo mleko z limonovo lupinico in mineralno vodo, nazadnje pa še olje. Pazimo, da je testo gladko, brez grudic. Pri sobni temperaturi naj počiva vsaj 15 minut. Spečemo tanke palačinke. za nadev: sok 1 limone, 8 žlic kristalnega sladkorja, sladkor v prahu za posip Vsako palačinko potresemo z žlico sladkorja in pokapamo z limonovim sokom. Palačinke zvijemo ali zložimo v trikotnike in potresemo s sladkorjem v prahu.                      

Thu, 9. Apr 2020 at 14:45

0 ogledov

Dobrodelna košarica dobrot
V želji, da bi čim prijetnejše praznovanje velikonočnih praznikov omogočili tudi ranljivim skupinam na območju Krasa, so se lokalne kmetije in gostinski ponudniki skupaj z občinama Komen in Sežana združili v dobrodelno iniciativo - košarica velikonočnih dobrot kraških ponudnikov. Stanovalkam Regijske varne hiše Kras ter starostnikom, ki potrebujejo oskrbo na domu, bodo podarili lokalno pridelane dobrote in velikonočne jedi. Košarice bodo obogatile tudi unikatne velikonočne voščilnice, ki so jih od doma pripravili učenci OŠ Komen in Dutovlje. Kraški gostinci bodo košarice napolnili s potico, pinco, hrenovim namazom in pirhi, barvanimi v teranu, kmetje ter drugi lokalni pridelovalci pa bodo pristavili še suhe mesnine, kraški med, marmelade, teranov sok, zeliščni čaj in druge lokalne dobrote. Košarice kraških dobrot bodo konec tedna predane Centru za socialno delo Južna Primorska, Enota Sežana, ki jih bo dostavilstanovalkam Regijske varne hiše Kras, ter Zavodu Pristan, ki bo košarice dostavil na domove starostnikov na območju občine Komen. Aktualne razmere so nam, kljub številnim negativnim posledicam, ki jih je moč občutiti na vseh področjih, ponudile priložnost, da se kot lokalna skupnost ponovno zavemo pomena sodelovanja, lokalne samooskrbe, medsebojne pomoči in se s tem namenom še močneje povežemo. V tem času so se tudi na Krasa in Brkinih vzpostavili številni digitalni komunikacijski kanali, na katerih se srečujeta ponudba lokalnih sezonskih pridelkov in lokalno povpraševanje. 

Thu, 9. Apr 2020 at 13:33

0 ogledov

Spomladanska pozeba sadja od nič do stoodstotna
Letšnja spomladanska pozeba ni povzročila škode kot je bila v letih 2016 in 2017, a vseeno je na nekaterih območjih in v nekaterih nasadih škoda stoodstotna. Ponekod so pridelek rešili z oroševanjem. V Posavju je škoda največja pri koščičarjih, medtem ko je v nasadih jablan pozeba večja v višjih legah, v nižjih legah pa ob pravilni negi drevesa še vedno lahko solidno obrodijo, pravi svetovalka za sadjarstvo KGZ Novo mesto Andreja Brence. Pridelovalcem jabolk svetuje, da pregledajo nasade in poiščejo preživele brste ter nadaljujejo nego drevja, da se bodo drevesa regenerirala. Po ocenah Bercetove je pozeba v Posavju, na Dolenjskem in v Beli krajini pri cvetočih hruškah od 65 do 100 odstotna, pri breskvah od 70 do 100, pri marelicah od 80 do 100, pri češnjah od 60 do 100 in pri jablanah od 50 do 80 odstotna, v višjih legah Posavja tudi stoodstotna. Poškodovani so tudi nasadi orehov in na nekaterih legah jagodičje in kaki. Ponekod je pozebla tudi zelenjava in sicer zgodnji krompir, ki bo zato kasnejši in zelje, katerih sadike so ponekod povsem pozeble, pri drugih je škoda manjša in bo pridelek kasnejši. V Posavju so nekatere nasade tudi oroševali, vendar so poškodbe nastale zaradi močnih vetrov. NA PRIMORSKEM POZEBLE MARELICE IN KAKI Na Vipavskem so se temperature prve tri dni v aprilu spustile pod -3,5 °C, najnižje so bile -5° C, ali celo -6,6° C, kar je bilo uničujoče za vse sadne vrste v fenofazi cvetenja. Gre za klasično spomladansko pozebo z zbiranjem hladnega zraka v nižinah, zato so poškodbe največje v nižinah po celotni dolini ob reki Vipavi. Najbolj so poškodovani nasadi breskev, ki so bili v polnem cvetenju in kakija, katerih brsti so bili 0,5 do 2 cm veliki. Marelice so v nižinah pozeble že v noči 17. marca, v višjih legah pa so pomrznile le na določenih mikrolokacijah. Pri češnjah so ponekod pomrznili še neodprti cvetovi. Zaradi premraženosti zasnov plodov pa je pričakovati veliko trebljenje, odpadanje plodičev ob oblikovanju zasnove koščic, še pove Rajko Črv iz KGZ Nova Gorica. Po prvih ocenah kmetijskih svetovalcev je na celotni Primorski, od Brkinov, Vipavske, Goriške na breskvah škoda od 10 do 100 odstotna, na marelicah od 50 do 100 odstotna, na kakiju od 30 do 100 odstotna ter češnjah od 90 do 100 odstotna. V višjih legah sadje ni pozeblo in tudi jabolka in hruške, katerih razvoj je kasnejši, niso poškodovana, razen sorte, ki so bolj občutljive na nizke temperature, je zbral prve ocene pozebe Vasja Juretič, specialist za sadjarstvo pri KGZ Nova Gorica. POZEBLE PRVE JAGODE Na ljubljanskem območju so nizke temperature največ škode povzročile v nasadih češenj, pri ostalih sadnih vrstah so škode odvisne od sorte in od faze cvetenja ter lege. Tako kot na Ljubljanskem, so tudi drugod po Sloveniji pozebla prva cvetna stebelca pri jagodah, kar pomeni, da prvih jagod ne bo. NA ŠTAJERSKEM POŠKODOVANI CVETOVI IN CVETNI BRSTI JABOLK Na območju Maribora, Ptuja in Celja je večino sadja v fazi cvetenja oziroma razvoja cvetnih brstov. Po ocenah kmetijskih svetovalcev, specialistov za sadjarstvo je poškodovanih 1.200 ha jablan, ki so utrpeli od 30 do 80 odstotno škodo. Prizadetih je 40 ha nasadov hrušk, škoda je od 30 do 80 odstotna. Še bolj, nekateri nasadi tudi do 100 odstotkov so pozeble marelice, breskve, slive, češnje, in višnje na skupni površini 60 ha. Zaradi treh zaporednih pozeb sadovnjakov, ki so se začele z nizkimi temperaturami 22. marca, pa do minulega tedna so posledice pozeb vidne na poškodbah cvetov in cvetnih brstov. Zaradi dobrega, ponekod celo obilnega cvetnega nastavka kljub zelo visokemu deležu pozeblih cvetov, v tem trenutku še ni mogoče podati ocene predvidenega izpada letošnjega pridelka domačega sadja. Dejansko posledico pozebe bo mogoče oceniti šele konec maja oziroma v prvi polovici meseca junija 2020, je povedala Zlatka Gutman Kobal, svetovalka specialistka za sadjarstvo KGZ Maribor. OROŠEVANJE REŠILO PRIDELEK Na sadjarski eko kmetiji Pšaker iz Podvrha pri Braslovčah so nasade oroševali tri dni zapored, najdlje v noči iz 1. na 2. april, kar 12 ur. Temperature so bile tri noči od -2,4 do -4,5 °C. Kot pravi Peter Pšaker je zelo pomembno kdaj začeti z oroševanjem, saj se temperature zraka odvisno od vlažnosti zraka lahko ohladijo tudi za 4 °C, zato je zelo pomemben podatek na mokrem termometru. Po pregledu nasada zaenkrat niso ugotovili poškodb na cvetju.

Thu, 9. Apr 2020 at 13:03

0 ogledov

ČEMAŽ in njegovi strupeni dvojniki
V kulinariki narašča navdušenje nad rabo čemaža, saj nas razvaja z zelo pestrim okusom, nam vrača energijo in blagodejno vpliva na naše počutje in zdravje.  Ko greste v gozd na sprehod, si naberite šopek ali dva čemaža in si naredite kakšno zanimovo jed. Recepte zanje najdete v knjigi avtorja Avgusta Miklošiča ČEMAŽ, vanež in česnovi peski. 

Thu, 9. Apr 2020 at 12:47

0 ogledov

Obrezal jo je skrbnik potomke na Blejskemu gradu
Za zidovi ribniškega gradu od maja lani poganja potomka najstarejše trte na svetu, tiste, ki že več kot 400 let raste na mariborskem Lentu. V zemljo sta jo ob lesenem kolu, pritrjenem na zid, položila mestni viničar oziroma njen mariborski skrbnik Stane Kocuter in Franc Meršnik, ki za potomko modre kavčine oziroma žametne črnine, ki spada v ekološko skupino sort črnomorskega bazena, skrbi v deželi suhe robe. Da bo še naprej rasla in morda že prihodnje leto tudi obrodila, jo je potrebno vsako leto tudi obrezovati. Škarje v roke je pred dnevi skupaj s skrbnikom Meršnikom vzel Davorin Slejko, vinogradnik iz Dornberga s Primorske, sicer skrbnik mariborske potomke na blejskem gradu. Od rezi je odvisen pridelek v tekočem letu in razvoj trte v prihodnje, saj z rezjo uravnavamo rodnost in obremenitev vinske trte, kar odločilno vpliva na kakovost grozdja in vina, je dejal Slejko in vinogradnikom razložil postopke pri obrezovanju. Janez Lovšin, predsednik Društva ribniških vinogradnikov, pa je po opravljenem dodal, da se je za to trto, ki lepo poganja, začelo novo obdobje. »Prijela se je, tudi raste in zeleni. To je za nas uspeh. Lahko se zgodi, da bo že letos pognala kakšen grozd za trganje,« upa predsednik. Medtem ko iz mariborske trte naredijo posebno vino, grozdje iz ostalih potomk iz 22 različnih krajev roma v Vipavo. Iz njega pa nastane vino Mladovita. Ime ima po društvu, ki poskrbi, da je grozdje pravilno stisnjeno in da tradicija ostaja. Besedilo in fotografija: Milan Glavonjić

Zadnji komentarji

Prijatelji

Klara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo Ecokmecki glasTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Oglasno trženje