[EKOloško = LOGIČNO 💡] Povečevanje vsebnosti humusa in organske mase v tleh je eno najpomembnejših izhodišč ekološke pridelave. VEČ 🪱 https://t.co/aO3DVwjsZt @EUAgri #imcap #cap #eco #skp https://t.co/I44hH1JiEy
10.12.2025
EU z različnimi ukrepi podpira konkurenčnost in tržnost ekoloških kmetij, ker želi doseči več strateških gospodarskih, okoljskih in družbenih ciljev. Ekološka pridelava namreč zmanjšuje uporabo pesticidov, umetnih gnojil in antibiotikov. S tem varuje tla, vodo, biotsko raznovrstnost in zdravje ljudi. EU želi s podporo povečati obseg takšne proizvodnje, saj je okoljsko manj obremenjujoča in dolgoročno […]
Povečevanje vsebnosti humusa in organske mase v tleh je eno najpomembnejših izhodišč ekološke pridelave. Rodovitna tla niso rezultat naključja, temveč posledica dolgoletnega dela, v katerem se povezujejo organska snov, mikroorganizmi, rastline in premišljen izbor kmetijskih praks. Humus je najdragocenejši del prsti, saj vpliva na vse – od zadrževanja vode in hranil do odpornosti rastlin in […]
Skupna kmetijska politika 2023-2027 v okviru intervencije IRP42 Lokalne pasme podpira lokalne pasme in sorte ter tako prispeva k ohranjanju genskih virov. Med podpte rejne pasme spada tudi tradicionalna pasma konj hafliger, katerega organizirana reja seje začela po letu 1950. Haflinger je pasma konj, ki jo je človek oblikoval predvsem zaradi specifičnih potreb ljudi v […]
Opraševalci – predvsem čebele, čmrlji in metulji – imajo v okviru skupne kmetijske politike (SKP) EU izjemno pomembno vlogo, saj so neposredno povezani z zdravo pridelavo hrane, varstvom narave in dolgoročno vzdržnostjo kmetijstva. Okrog 75 % evropskih prehranskih rastlin je namreč vsaj delno odvisnih od opraševalcev, ki omogočajo višje pridelke ter boljšo kakovost sadja, zelenjave […]
EU ekološko kmetijstvo vidi kot osrednji del trajnostnega prehranskega sistema, ki pomaga varovati okolje, izboljšati zdravje ljudi in zmanjšati podnebna tveganja. Preko Skupne kmetijske politike 2023-2027 ga subvencionira zato, ker je prehod finančno zahteven, ker prinaša številne okoljske koristi in ker dolgoročno zmanjšuje stroške, ki jih povzroča intenzivno kmetijstvo. Prihodnost slovenskega ekološkega kmetijstva je odvisna […]
Glavni cilj EIP Krota, ki je trajal tri leta in se zaključil maja 2025, je izboljšati stanje biotske pestrosti v slovenski kmetijski krajini, kar je tudi eden izmed devetih specifičnih ciljev Skupne kmetijske politike v programskem obdobju 2023–2027. V projektu sodeluje 14 partnerjev, od tega sedem kmetijskih gospodarstev. Z intenzifikacijo kmetijstva imajo ptiči, dvoživke in druge […]
Ekološko kmetijstvo ima v Evropski uniji izjemno pomembno vlogo, saj združuje okoljske, gospodarske in družbene cilje. EU ga prepoznava kot enega ključnih mehanizmov za zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, izboljševanje biotske raznovrstnosti in prispevanje k bolj trajnostnemu prehranskemu sistemu. Ekološki način pridelave (podprt z ukrepom IRP 19) zmanjšuje uporabo sintetičnih pesticidov in mineralnih gnojil, […]
Ekološko kmetijstvo ima v Evropski uniji posebno mesto. Tudi v okviru Skupne kmetijske politike 2023–2027 je v ospredju pri številnih intervencijah. Krepitev ekološkega kmetijstva je pomembna z vidika povečevanja deleža kmetijskih gospodarstev za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja in s tem k še večjemu prispevku kmetijstva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne […]
Rahljalnik tal in krožna brana sta postala v ekološki pridelavi zelo pomembna stroja za strniščno obdelavo tal. V ekološki pridelavi zato nista iskana le pri nas, ampak tudi v Evropi in širom sveta. Tudi nakup tovrstnih strojev se vključuje v različne ukrepe Skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027, s katerimi uvaja trajnostne in ekološke prakse. S […]