Tako kot zaostajamo pri obnovi gozdov, daleč premalo tudi negujemo naše naravno bogastvo – gozdove. “Kar 36 % mladovij je nenegovanih, še slabše so negovani drogovnjaki, kjer je nenegovanih 46 %”, nam je povedal magister gozdarskih znanosti Franc Valentin Perko in dodal: “V 12-letnem obdobju je bil načrt nege realiziran le 42 %.

Pri proklamiranem enotnem gospodarjenju z gozdovi je intenzivnost nege v zasebnih gozdovih 5,4 krat nižja kot v državnih gozdovih. Kar okoli 300 let bi potrebovali, da bi s sedanjo intenzivnostjo nege obdelali vse zasebne gozdove, medtem bi v državnih gozdovih to opravili že v okoli 60 letih. Rezultat zanemarjanja nege se kaže v kakovosti gozdnega drevja, ki je iz desetletja v desetletje vse slabše. Medtem ko so iglavci že v osnovi bolj kvalitetni saj je kar dobra tretjina (35 %) prav dobre in odlične kvalitete, je tako kvalitetnih le četrtina listavcev (27 %).

Bolj zaskrbljujoče je, da je pri listavcih kar 37 % zadovoljive in slabe kvalitete. In prav na listavcih bomo gradili svojo bodočnost, saj se bo delež listavcev v lesni zalogi povečeval tja do dveh tretjin. Medtem, ko manj kvalitetne iglavce še vedno uporabimo za izdelke z dolgoročno uporabnostjo, je pri listavcih drugače. Les listavcev zadovoljive in slabe kakovosti je uporaben predvsem za kurjavo in različne energetsko potratne plošče, ne pa za izdelavo trajnejših izdelkov z visoko dodano vrednostjo.

ZGS v letnih poročilih iz leta v leto poudarja, da se obseg potrebnih ukrepov pri obnovi in negi v zasebnih gozdovih načrtuje na podlagi načrtov gozdnogospodarskih enot, realizacija pa je odvisna od višine razpoložljivih proračunskih sredstev za financiranje in sofinanciranje vlaganj v gozdove (ki pa ne zadoščajo za izvedbo predvidenega programa vlaganj) in od pripravljenosti lastnikov gozdov za izvedbo teh del.

Za večnamenski gozd, obnovljivo naravno bogastvo, država za biološka vlaganja v gozdove že vsaj dve desetletji prispeva veliko manj finančnih sredstev kot jih gozdovi potrebujejo, javna gozdarska služba pa ne kaže posebnih ambicij in naprezanja za primerno ravnanje z gozdovi, lastnike gozdov pa v preveliki meri zanima le trenutni ekonomski pomen gozda, ne pa njegova prihodnost. Rezultat tega pa je milo rečeno slabo stanje in še slabša perspektiva slovenskih gozdov.«