Francoska poslanka Evropskega parlamenta Jeanne Barseghian predlaga, da bi država financirala tedenske košarice ekološkega sadja in zelenjave za nosečnice in tako podaljšala poskus, ki že eno leto poteka v Strasbourgu.
Nosečnicam želi ponuditi košarice z ekološko pridelano hrano: to je vsebina predloga zakona, ki je bil 12. septembra 2023 vložen v državni zbor in temelji na poskusu, ki že eno leto poteka v Strasbourgu (Bas-Rhin).
Ko so program novembra 2022 začel izvajati v Strasbourgu, je bilo osemsto žensk vključenih v program okolja in zdravja. Vsak teden so sodelovale na delavnicah za ozaveščanje o učinkih endokrinih motilcev in o tem, kako se jim izogniti.

ŽupanjaStrasbourga Jeanne Barseghian pravi, da želi vzpostaviti navade in podpirati matere že od samega začetka njihovega življenja. Poleg tega najbolj prikrajšane ženske sedem mesecev prejemajo brezplačno košarico s približno tremi kilogrami svežega ekološkega sadja in zelenjave iz kratkih distribucijskih poti. Mesto Strasbourg je pred kratkim prekvalificiralo svoje financiranje, da bi od januarja 2024 dalje doseglo 1 500 žensk, tj. približno tretjino nosečnic v mestu.
Zeleni recept
V Franciji edinstvena shema, znana kot "zeleni recept", v veliki meri temelji na priporočilih mreže zdravstvenih strokovnjakov, ki se osredotoča na prisotnost endokrinih motilcev.
Sandra Regol, poslanka iz regije Bas-Rhin, želi, da bi se ta dejavnost s predlaganim zakonom razširila na celotno Francijo. "Vključiti jo je treba v sistem socialne varnosti, saj ima koristi za javno zdravje in nam omogoča, da ponovno razmislimo o povezavi med zdravjem in hrano," pojasnjuje v svoji utemeljitvi. Ugotavlja tudi, da bi razširitev zelenega recepta na celotno Francijo podprla lokalno gospodarstvo in ekološko kmetovanje.
700 milijonov evrov
Na podlagi izkušenj iz Strasbourga ocenjuje, da bodo potrebna sredstva za 723.000 rojstev, ki se pričakujejo v Franciji, znašala 700 milijonov evrov na leto, vključno s stroški izvajanja delavnic. "Z drugimi besedami, stroški so veliko nižji od stroškov neukrepanja," ugotavlja. Študija, predstavljena marca 2015 na svetovnem kongresu o endokrinologiji, namreč ocenjuje, da so posledice endokrinih motilcev v Evropi ocenjene na 157 milijard evrov letno (motnje pozornosti, debelost pri otrocih, sladkorna bolezen, neplodnost, smrtnost, povezana s pomanjkanjem testosterona, itd).
Kot je leta 2002 opredelila Svetovna zdravstvena organizacija, so endokrini motilci zunanje kemične snovi, ki lahko vplivajo na hormonski sistem. Spremenijo lahko proizvodnjo estrogena ali testosterona ter preprečijo ali posnemajo delovanje naravnih hormonov. Posledice za telo so lahko motnje reproduktivnih funkcij, malformacije, tumorji itd.