Vreme Naročite se
Izjava tedna: Vitomir Bric v spletnem odgovoru na objavo Spet smrtna nesreča pri delu v gozdu
Nesreč v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu je 4- do 5-krat več, kot jih je v rudarstvu, ki velja za drugi najbolj nevaren poklic na svetu. Denarja za preventivo pa je 200-krat manj. V Sloveniji je veliko preveč nesreč v kmetijstvu in gozdarstvu.
KMEČKI GLAS

Torek, 9. avgust 2022 ob 12:45

Odpri galerijo

Nesreč v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu je 4- do 5-krat več, kot jih je v rudarstvu, ki velja za drugi najbolj nevaren poklic na svetu. Denarja za preventivo pa je 200-krat manj. V Sloveniji je veliko preveč nesreč v kmetijstvu in gozdarstvu. Vitomir Bric v spletnem odgovoru na objavo Spet smrtna nesreča pri delu v gozdu

Fotografija je simbolična, Can Stock Photo

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 6. Oct 2022 at 15:00

300 ogledov

Po čem je kmetijska zemlja?
Po podatkih državnega Statističnega urada je lani povprečna cena za hektar njiv, v Sloveniji prodanih na prostem trgu, znašala 22.312 evrov, pri trajnih travnikih in pašnikih pa je znašala 18.992 evrov, medtem ko je povprečna letna zakupnina za hektar njiv ter trajnih travnikov in pašnikov znašala 139 evrov. V primerjavi z letom 2020 se je za skoraj tisoč evrov v povprečju zvišala cena za njive, medem, ko se je za trajne travnike in pašnike znižala. Hektar slednjega je namreč v letu 2020 znašala 19.500 evrov, povprečna cena njiv pa je bila takrat 21.451 evrov. V kohezijski regiji vzhodna Slovenija je bilo treba za hektar njive v povprečju odšteti 18.937 evrov (leta 2020 18.100 evrov), v zahodni Sloveniji pa kar 39.375 evrov (39.662 evrov leta 2020). V vzhodni Sloveniji so prodajalci travnika oziroma pašnika za hektar iztržili 15.431 evrov (16.061 evrov 2020), v zahodni Sloveniji pa 25.638 evrov (25.621 evrov 2020). Letna zakupnina za hektar njiv ter trajnih travnikov in pašnikov, ki jih v zakup oddaja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, pa je po podatkih iz leta 2021 v povprečju znašala 139 evrov. Za zakup hektarja teh zemljišč v vzhodni Sloveniji je bilo treba plačati 134 evrov, v zahodni Sloveniji pa 15 % več, 154 evrov. Povprečne letne zakupnine za njive ter trajne travnike in pašnike, skupaj in kohezijski regiji, Slovenija (Vir: SURS)   2017 2018 2019 2020 2021 EUR/ha SLOVENIJA 133,67 135,09 141,05 141,84 139,24 vzhodna Slovenija 124,48 126,73 132,57 134,53 133,65 zahodna Slovenija 155,88 155,30 161,55 159,49 154,09   IZKORISTITE JESENSKO PONUDBO. POSTANITE NAŠ NOVI ZVESTI BRALEC. Več izveste s klikom na pasico.   

Thu, 6. Oct 2022 at 11:40

146 ogledov

Veliki izzivi kljub višjemu prihodku
Zeleno poročilo s pregledom položaja v kmetijstvu in gozdarstvu v Avstriji navaja, da so se prihodki na kmetijah povprečno zvišali za 15 odstotkov na 32.150 evrov. Vendar kmete močno pestijo visoki stroški repromaterialov in podnebne spremembe. Prvič v štirih letih je v Zelenem poročilu navedena rast prihodkov na kmetijah, podatke je predstavil kmetijski minister Norbert Totsching na osnovi vrednotenja računovodskih podatkov 1941 kmetijskih gospodarstev. Kljub temu ni ni razlogov za navdušenje, ker so kmetije pod stalnim pritiskom naraščajočih stroškov in podnebnih sprememb. Dohodek je resda povprečno narasel za 15 % na 32.150 evrov, glavna razloga za to pa sta dva dejavnika: kaže se učinek podpor v obdobju koronskege zaprtja. Drugi razlog po letih umirjenih cen višje cene kmetijskih pridelkov za les, žita in mleko, po letih umirjenih cen. Zastoj v desetletni primerjavi V desetletni primerjavi se kaže zastoj: medtem ko je bila v drugih poklicnih skupinah stalna dohodkovna rast, kmetje in kmetice še vedno nimajo prihodkov, ki so jih imeli leta 2012. Kmetijska pridelava je v letu 2021 primerjavi s predhodnim letom prispevala 1,2 bruto višjo dodano vrednosti. Vrednost kmetijske in gozdarske proizvodnje v Avstrij je bila (v letu2021) 10,9 milijarde evrov, avstrijski kmetijski izvoz pa se je zvišal za 8,5% na 13,84 milijarde evrov. Za zvezno deželo Koroško navaja Zeleno poročilo za 36% višje dohodke v letu 2021. Povprečni dohodek na kmetijo na Koroškem je bil le 25.000 evrov oz. 17.500 evrov po odbitku prispevka za socialno zavarovanje, kar pomeni, da so se prihodki po treh letih prvič zvišali. Ozadje povišanja dohodka so višji prihodki v živinoreji in posebej v lesni industriji, kjer so lansko leto poleg v visokega poseka  značilne tudi znatno višje cene v primerjavi s predhodnim letom (2020). V primerjavi v odstotkih so se prihodki najbolj zvišali prav na Koroškem, v absolutni vrednosti pa so v primerjavi z drugimi zveznimi avstrijskimi deželami na sredini za Gradiščansko, Nižjo Avstrijo, zgornjo Avstrijo in Štajersko. To je mogoče pojasniti z malo strukturo koroških posestev in visokim deležem dopolnilnih kmetij. Kot kažejo rezultati prihodkov v letu 2021 še v njih ni vključen trend zvišanja cen materialov in energentov za kmetijstvo, ker se je začel šele z ukrajinsko vojno februarja letos.            

Thu, 6. Oct 2022 at 07:57

181 ogledov

Kasaški Šampionat Slovenije 2022 dobila Don Saxo in Jože Sagaj ml.
Prvo nedeljo v oktobru so bile v Šentjerneju kasaške dirke, v okviru katerih je bil tudi tradicionalni Šampionat 2022. Šampionat je dirka v dveh tekih za 3- do 14 – letne slovenske kasače na 1.680 metrov dolgi progi. Gledalci so tokrat videli zelo napet prvi in drugi tek ter dvoboj med Magic Lookom z voznikom Andrejem Marinškom (lastnik Društvo za aktivnosti in terapijo, KK Komenda) in Don Saxojem z voznikom Jožetom Sagajem ml. (lastnik Kasaško društvo EKIPA S.K.P., KK Ljutomer). Slednji je zmagal in tako postal Šampion Slovenije 2022. Tretji je bil kar trikratni šampion  Tars Stars z voznikom Jankom Sagajem (lastnik Kasaško društvo EKIPA S.K.P., KK Ljutomer).

Wed, 5. Oct 2022 at 15:44

233 ogledov

Bučne sladkarije
Če iščete recept za posebno marmelado, denimo za darilce iz domače kuhinje ob koncu leta, ali želite nekaj posebnega, kar bi naredili iz buč, vkuhajte bučno marmelado! Recepti so izbrani iz odlične kuharske knjige Mojce Koman Buče in bučne jedi. V njej boste našli veliko receptov, v katerih boste lahko uporabili bučno meso, pečke in olje. Bučno-čokoladni kolač Sestavine: 250 g gostega bučnega pireja, 200 g jedilne čokolade, 200 g moke, 200 g masla, 80 g belega sladkorja v prahu, 100 g rjavega sladkorja, vrečka vaniljevega sladkorja, 3 jajca, 2 žlici grenkega kakava v prahu, 2 žlički pecilnega praška Pečico vključimo na 160 stopinj. Dno okroglega modela s premerom 26 cm obložimo s papirjem za peko, obod namastimo. Čokolado nasekljamo z nožem; približno polovica naj se pri tem spremeni v prah, preostanek pa v koščke. Maslo raztopimo. Moko v posodi pomešamo s pecilnim praškom in kakavom. V posodo damo jajca, sladkor, vaniljo in vse dobro penasto zmešamo. Počasi prilivamo tekoče maslo in gladko premešamo. V zmes vmešamo bučni pire, čokolado, nazadnje pa previdno še mokasto mešanico. Zmes naložimo v model, pogladimo, postavimo v segreto pečico in pečemo približno 50 minut. Preverimo z zobotrebcem. Pečen kolač vzamemo iz pečice, pustimo hladiti v modelu še 10 minut, nato model razpremo in kolač do konca ohladimo na mrežici. Postrežemo z malo sladke smetane ali kepico sladoleda. Bučni pire lahko nadomestimo s pirejem rdeče pese. Zaradi obeh je kolač sočen, okusa po pesi ali buči pa ni zaznati.   Rumove kroglice s kardamomom, čokoladnim oblivom in mandljevim posipom Sestavine (za 40 kroglic): 150 g maslenih piškotov ali piškotnih drobtin, 150 g bučnega pireja, 25 g bučnih semen, 50 g jedilne čokolade, 50–75 g mandljev, žlička mletega kardamoma, 4 žlice ruma; sestavine za obliv in okras: 100 g jedilne čokolade, 100 g masla, 100 g mandljev Jedilno čokolado raztopimo nad kopeljo ali v mikrovalovni pečici. Rum posebej v kozici zavremo, nato odstavimo in prihranimo. Piškote, mandlje in bučna semena zmeljemo v mešalniku v drobtine in stresemo v posodo. Dodamo kardamom, bučni pire, raztopljeno čokolado, prevret rum in vse dobro premešamo. Preverimo, ali iz zmesi že lahko oblikujemo kroglice, sicer dodamo še nekaj bučnega pireja ali mandljev. Zmes pustimo na hladnem pol ure, nato oblikujemo 40 majhnih kroglic, malo manjših, kot je velikost oreha. Položimo jih na pladenj in pospravimo v hladilnik za pol ure. Posebej raztopimo čokolado in maslo za obliv, ki naj bo toliko ohlajena, da je gosta, da ne steče prehitro s kroglice, ampak jo lepo oblije. Če prehitro steče, počakamo nekaj minut, da se dovolj ohladi. Mandlje za posip grobo zmeljemo in jih stresemo v globljo posodico, pripravimo tudi pladenj s papirjem za peko. Kroglice najlaže oblijemo s čokolado, če vsako nataknemo na (kitajsko) paličico ali slamico, na hitro povaljamo v čokoladi. Nato stresemo s slamice v posodo z mandlji in posodico potresemo, da se mandlji oprimejo čokolade, in jih preložimo na pladenj. Na koncu damo kroglice še za vsaj pol ure na hladno, da postanejo zares čvrste.   Bučna marmelada z limono in ingverjem Sestavine (za 2 kozarčka): 500 g bučnega mesa, 2 dl soka limone, 300 g sladkorja, 4 žličke mletega ingverja, po želji 2 žlički pektina v prahu Kozarca za marmelado in oba pokrovčka oplaknemo, damo v pečico in pri 100 stopinjah segrejemo. Bučno meso narežemo na kose in stresemo v lonec. Prilijemo sok limone, tretjino sladkorja (100 g) in pristavimo. Ko tekočina v loncu zavre, pokrito kuhamo nad šibkim ognjem 10 minut, da se buča zmehča. Takrat jo odstavimo in pretlačimo s paličnim mešalnikom. Vsebino v loncu potresemo s pektinom v prahu, temeljito premešamo, vrnemo na štedilnik, počakamo, da zavre, nato dodamo preostali sladkor in ingverjev prah. Ves čas mešamo. Ko marmelada spet zavre, jo kuhamo ob nenehnem mešanju še 3 minute, nato odstavimo. Vročo nalijemo v vroče kozarce in takoj privijemo pokrovček.  Veliko krasnih receptov najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/buce-bucne-jedi

Wed, 5. Oct 2022 at 15:36

544 ogledov

Dišeče cimetove rožice
Zanje potrebujemo tele sestavine: za kvašeno testo: 500 g pšenične moke, 20 g svežega kvasa, 240 ml mleka, 65 g kristalnega sladkorja, 70 g stopljenega masla, 1/2 žličke soli, 1/2 žličke kardamoma v prahu; za cimetov nadev: 50 g zmehčanega masla, 60 g kristalnega sladkorja, 1 žličko cimeta v prahu; in še: 2 žlici sladke smetane, 2 žlički sladkorja, pomešanega s cimetom Najprej pripravimo kvasec: mleko segrejemo do mlačnega, dodamo sladkor in nadrobimo kvas. Počakamo 10 minut, da kvasec naraste. V posodo kuhinjskega robota vlijemo stopljeno maslo, vzhajani kvasec in presejemo moko, dodamo še sol in kardamom. Z nastavkom za gnetenje (kavelj) gnetemo vse sestavine od 7 do 8 minut pri srednji hitrosti. Testo se povsem loči od stene posode. Malo ga pregnetemo še z rokami na pultu in oblikujemo lep hlebček. Vrnemo ga v posodo, pokrijemo in pustimo, naj vzhaja eno uro ali malce dlje. Vzhajano testo razvaljamo v velik pravokotnik debeline 5 mm. Premažemo ga z zmehčanim maslom po celotni površini. V skledici pomešamo kristalni sladkor in cimet v prahu. Cimetov sladkor potresemo po maslu. Prekrijemo vso površino! Po krajši stranici prepognemo testo na sredini, nato ga še malce razvaljamo v dolžino, ne v širino! Nato narežemo testo na trakove, široke 2 cm, dolge okoli 20 cm. Dobimo približno 16 trakov. Oblikovanje: Vsak trak po sredini celotne dolžine prerežemo (dobimo 2 trakca) in ju prepletemo, malce raztegnemo, nato pa zvijemo v krogec, konca pa spodvihamo. Cimetove rožice pustimo vzhajati pokrite še 20 minut, nato jih premažemo s sladko smetano in potresemo z malo cimetovega sladkorja in spečemo. Pečica naj bo ogreta na 200 stopinj, pečene so v 15 minutah.

Wed, 5. Oct 2022 at 13:24

210 ogledov

Po »kisik« na tuje trge
Trgatve v zadnjem desetletju vse bolj potrjujejo, da je v vinskih kleteh bolje biti »na mokrem kot na suhem«. Čeprav lahko poslovanje vinske kleti ogrožajo tudi zaloge neprodanega vina, kot se je izkazalo ob koronskem zaprtju, je še vedno lažje odpravljati presežke kot primanjkljaje grozdja, ki ga je vsako leto težje pridelati. Izpada pridelka zaradi pozeb, toče in suše, kot je bila ekstremna letošnja, pa preprosto ni mogoče nadomestiti. To pa za vinarje ne pomeni le izgubo prihodka, temveč tržnega deleža na policah. Eden od dejavnikov, ki bo odločal o količini grozdja, bo zato dostopna voda za namakanje. Brez tega preprosto ne bo več mogoče zagotoviti ekonomičnosti pridelave. Žal s podatkom, koliko bo letos slovenskega vina, še ne moremo postreči. Po informacijah bo povprečna letna količina, ki je med 80 do 90 milijonov litrov, letos nižja 20 do 30 odstotkov. Odkupne cene grozdja so se zato za malenkost zvišale na 0,5 do 0,75 €/kg, kar je daleč pod stroški pridelave, saj je bila že lanska kalkulacija za grozdje na Štajerskem 1,05 €/kg in na strmih legah 1,32 €/kg. Pokritje je torej le polovično. Kljub temu se je Slovenija na lestvici American Association of Wine Economists med 14 evropskimi pridelovalkami vina umestila na 2. mesto po profitu na hektar, in sicer s 4249 €/ha v letu 2020. Prvi je miniaturni Luksemburg z 10.231 €/ha, takoj za nami pa Italija s 4111 €/ha, Nemčija s 4094 €/ha in Francija z 2359 €/ha. Avstrija je na 13. mestu z 976 €/ha. V letošnjo trgatev je večina slovenskih vinarjev vstopila z normalnimi ali nižjimi zalogami vina, ker so se nekaj milijonov litrov v letu 2020 znebili z destilacijo, obenem se je v 2020 in 2021 povečala prodaja vin v trgovskih verigah. Tako nam je Blaž Irman, direktor široke potrošnje v mariborskem E. Leclercu, ki ima v ponudbi več kot 1000 etiket buteljk (s poudarkom na francoskih vinih), dejal, da slovenskih slabih vin skorajda ni. Vinogradniške kmetije so se profesionalizirale z menjavo generacij, česar so veseli tudi trgovci, ker tako prodajo več dobrih vin in zaslužijo več, več pa ostane tudi vinarskim posestvom. Vinarji so prilagodili tudi segmentacijo buteljk, uveljavila se je prodaja tistih s ceno med pet in šest evrov. Slovenski tržni vinarji se uspešno prilagajajo tudi smernicam na tujih trgih. V njihovi ponudbi brez težav izluščimo glavne svetovne trende vin: začne se s ponudbo vin za dnevno uživanje, nadaljuje s finimi oz. terroirskimi vini ter sklene z luksuznimi vini, npr. šampanjci za darilo. Glavni tok pa spremljajo še t. i. tematska vina, kot so oranžna oz. macerirana, ekološka, biodinamična. Vendar pa je pridelava slovenskih vin draga in je zato logično, da večina domačih uspešnih vinarjev preusmerja vse večji delež vin v kategorije višje kakovosti – s podaljšanim zorenjem, z novimi tehnologijami in na koncu z višjo dodano vrednostjo. Preusmeritev pospešuje tudi vinski trg – slovenskih pivcev dražjih vin je premalo. S podražitvami pa ni mogoče slediti višjim stroškom, ker vino ni nujno živilo. Poleg tega smo zaradi globalnih razmer na prehranskih trgih z ukrajinsko vojno zabredli v novo krizo. Edini izhod so zato tuji trgi. Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja to opiše kot iskanje dodatnega »kisika« za preživetje. Največja briška klet in največja štajerska Puklavec Family Wines izvozita tako že polovico pridelka, ob večjih pa imamo številne »zvezdniške« zasebne vinske kleti, ki so se pozicionirale v vinskem svetu podobno kot najboljše v svetu mode. Izvoz slovenskih vin se povečuje bolj vrednostno kot količinsko. V letu 2010 je Slovenija izvozila za okrog devet milijonov evrov vina, v letu 2020 pa za 16,5 milijona evrov. Prodaja na tujem pa rešuje le najboljše na tej kmetijski modni pisti, nikakor pa ne nevidne množice izginjajočih malih vinogradnikov. Število vinogradniških gospodarstev, večinoma do enega hektarja, se je v EU v letih 2015 do 2020 znižalo za 257.000 in med njimi je bilo in bo še kar nekaj slovenskih, saj vinarstvo vse bolj zagotavlja kruh le še zelo profesionalnim pridelovalcem.    
Teme
nesreče v kmetijstvu gozdarstvo

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

5.8.2022 09:29

T

Prijatelji

Kmetijski OglasnikKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Lovenjak KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Izjava tedna: Vitomir Bric v spletnem odgovoru na objavo Spet smrtna nesreča pri delu v gozdu