Vreme Naročite se
Z nami gre hitreje!
KMEČKI GLAS

Petek, 5. februar 2021 ob 14:48

Odpri galerijo

NAROČANJE: 

Telefon: 01 473 53 59, 064 222 333

E-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Splet: https://kmeckiglas.com/naroci_se_kg

Naslov: ČZD Kmečki glas, oddelek naročnin, Vurnikova ulica 2, 1000 Ljubljana

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 4. Mar 2021 at 10:42

0 ogledov

Več svetlobe za boljšo rast
Veliko ljudi ve, kako dolga izpostavljenost dnevni svetlobi vpliva na tvorbo jajc pri kokoših nesnicah in drugih pticah. Ljudje pa so presenečeni, ko ugotovijo, da dolžina izpostavljenosti dnevni svetlobi povzroči tudi začetek ali konec reprodukcijskega cikla pri ovcah in konjih, še bolj pa so presenečeni, ko ugotovijo, da svetloba močno vpliva tudi na govedo. Dolga leta je veljalo, da so pri govedu klavni trupi slabše ocenjeni pozno poleti in jeseni v primerjavi z oceno pozimi in spomladi. Pred več kot 30 leti so namreč raziskovalci ugotovili, da daljše obdobje izpostavljenosti svetlobi poleti povzroča manj nalaganja maščob pri govedu, zato je meso manj marmorirano in tako tudi slabše ocenjeno ter klasificirano. To odkritje je spodbudilo tudi druge študije na kravah molznicah in teletih, ki kažejo večjo prirejo mleka za 2,5 litra na dan pri kravah molznicah in večjo rast pri teletih ob pravi izpostavljenosti svetlobi. Rejci, ki vzrejajo teleta imajo lahko koristi od boljšega prirasta če izkoristijo te informacije, ki v praksi ne stanejo veliko. Krave molznice, izpostavljene 16 do 18 ur svetlobe s svetlostjo vsaj 160–200 luksov, čemur sledi šest do osem ur teme, neprestano povečujejo mlečnost, ugotavljajo strokovnjki. Dolgi dnevi poleti, kratki dnevi pozimi Na ekvatorju so dnevi in ​​noči skozi vse leto dolgi 12 ur. Toda na zemljepisnih širinah severneje ali južneje od ekvatorja pa so dnevi daljši poleti daljši in krajši pozimi, z najdaljšim dnevom 21. junija in najkrajšim 21. decembra. Ko se dolžina dneva povečuje in ta preseže obdobje 14 ur, kokoši začnejo z nesnostjo. Pri rastočem govedu pa dolžina dneva več kot 16 ur ali več, začne povzročati spremembe v vzorcih rasti, kar posledično povzroča manj nalaganja maščob in s tem učinkovitejšo rast. Želimo si, da so teleta v "poletnem načinu" Dolžina dneva vpliva na hormonsko stanje teleta, kar vpliva na hitrost rasti in konverzijo (pretvorbo) krme. Kako se to zgodi? Če uporabimo računalniške izraze, ima tele "privzeto nastavitev" v "zimskem načinu". V zimskem načinu teleta večji delež energije iz krme shranjujejo kot telesno maščobo. V "poletnem načinu" pa teleta prenehajo shranjevati toliko telesne maščobe in razvijejo več mišic in kosti. Rast mišic in kosti je seveda učinkovitejša kot shranjevanje maščob, boljša pa je tudi pretvorba krme. Poletni način reje torej pomeni, da govedo raste hitreje raste in učinkoviteje, vendar z manjšo marmoriranostjo mesa. Za mlada teleta, ki rastejo, marmoriranost mesa ni tako pomembna, vendar sta stopnja rasti in pretvorba krme pri teletih za rejce ekonomsko zelo pomembna, ker te spremenljivke neposredno vplivajo na stroške. Svetloba vpliva na hormone in rast Za tele se sončni vzhod zgodi, ko se prikaže sonce ali se zjutraj prižgejo luči. Svetlobo zazna mrežnica očesa, ki pošlje signal češeriki (epifizi). Epifiza izloča snov imenovano melatonin, ko so luči ugasnjene. Ko luči svetijo, se tvorba melatonina ustavi, poveča pa se inzulinu podoben rastni faktor (IGF-I), zaradi katerega teleta rastejo hitreje in nalagajo manj maščob. V temi, ko se izloča melatonin je hitrost rasti počasnejša, nalaga se tudi več telesne maščobe. V dveh študijah s črno-belimi teleti so raziskovalci ugotovili, da so teleta, izpostavljena dolgemu dnevu, hitreje rasla in pridobivala na teži kot teleta, izpostavljena kratkemu dnevu. V eni od študij so teleta izpostavljena 16-urni svetlobi pridobila 75 gramov na dan hitreje kot teleta, izpostavljena manj kot 16-urni svetlobi. Povečana teža je v tej študiji znaša 10,4 kilogramov žive teže v 140 dneh. Opozorilo: Teleta morajo imeti poleg svetlobe tudi temo Da bi učinki obdobja svetlobe trajali, pa mora obvezno obstajati tudi faza teme. Da teleta lahko preklopijo na »poletni način«, mora obdobje svetlobe trajati najmanj 16 ur. Če so teleta prisilno 24 ur na dan izpostavljeni svetlobi, se vrnejo v »privzeti zimski način«. Zato je ohranjanje luči vklopljene 16 ur in izključene 8 ur, najboljši način za izboljšanje rasti telet. Najpreprostejši način za izvedbo omenjenega koncepta, ki ga zagovarja kanadski dr. Drew A. Vermeire mednarodno priznani nutricionist za teleta, je namestitev časovnika za vklop luči in njihov izklop 16 ur kasneje. Luči bi bile lahko povezane s fotocelico in bi se ugasnile, ko bi bilo za teleta dovolj naravne svetlobe. Časovnik bi moral na primer luči prižgati ob jutranjem krmljenju in jih ugasniti 16 ur pozneje. Če na primer teleta hranite ob 4. uri zjutraj, mora časovnik prižgati luči ob 4. uri in jih ob 20. uri izklopiti. Ob tem dr. Drew še enkrat opozarja, da morajo imeti teleta, da lahko izkoristijo svetlobo, nujno na voljo tudi temo.  

Thu, 4. Mar 2021 at 09:44

0 ogledov

Konec marca »super trialog«
  Bruseljski pogajalci za skupno kmetijsko politiko približujejo pogaljalska stališča.  Predsedstvo Sveta EU bi želelo že marca presekati nerešena pogajalska vprašanja. Očitno je v pogajanjih o skupni kmetijski politiki (SKP) v Bruslju premik, čerpav so poslanci Evropskega parlamenta so razočarani nad načinom pogajanj s Svetom EU. Številne kritike pa letijo na račun tega, da države članice pri preveč vprašanjih nočejo sklepati kompromisov, zato se je odzvalo tudi portugalsko predsedstvo Sveta EU. Portugalska kmetijska ministrica in predsednica Sveta EU za kmetijstvo Maria do Céu Antunes je napovedala tako imenovani "super trialog", v katerem se želi pogajati o vseh predpisih EU SKP na najvišji ravni. Običajno pogajalci o posameznih pravnih besedilih razpravljajo v trialogu le na tehnični ravni, brez udeležbe visokih predstavnikov EU,.  Na simpoziju združenja kmetov Baden-Württemberg je bil predsednik kmetijskega odbora v Evropskem parlamentu Norbert Lins (CDU) prepričan, da bi lahko "super trialog" prinesel premik v zastojih pogajanj. Ta super trialog naj bi se zgodil 26. marca, tri dni po naslednjem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo, vendar datum še ni dokončen.Cilj Sveta EU, Komisije in Evropskega parlamenta je maja zaključiti trialog, Institucije si prizadevanji do cilja na vseh ravneh, saj se bruseljski pogajalci zelo dobro zavedajo, kako pritiska čas v državah članicah in na sodiščih. Nihče ne želi biti odgovoren za nepotrebno zavlačevanje trialoga SKP.  

Thu, 4. Mar 2021 at 08:47

0 ogledov

Staviti bi morali na ekološko hrano
Uroš Macerl je v Sloveniji in svetu znan kmet in okoljski aktivist, ki je leta 2017 dobil mednarodno Goldmanovo nagrado, ker mu je uspelo v okviru skupine Ekokrog leta 2015 ustaviti sosežig petrolkoksa in nevarnih industrijskih odpadkov v cementarni Lafarge v Trbovljah. Od takrat so na njegovi kmetiji v Ravenski vasi nad Zagorjem, na kateri redi drobnico, zadihali s polnimi pljuči. Bil je načelen in se s kmetijo Zelena trava, kot se imenuje njihov delček Ravenske vasi, usmeril v ekološko pridelavo šele potem, ko so vetrovi iz doline prenehali prenašati nevarne delce. S sinom Urhom je ovčerejo razširil na 250 ovc s predelavo in klavnico. Dnevi so namenjeni ovcam, večeri pa še vedno okoljevarstvu. Uroš si prizadeva, da se Sava zaradi hidroenergetskega lobija ne bi tudi v srednjem toku spremenila v sosledje jezer, tako kot od Radeč navzdol. Na težave v načelno zelo »zeleni« Sloveniji pa opozarja tudi v kmetijstvu. Z rejo pri nas najbolj razširjenih ovac jezersko-solčavske pasme, križano z romanovsko, je začel Uroš leta 1993 in čredo povečal na 150. Romanovska doda slovenski vzdržljivi pasmi večjo in celoletno plodnost, njihovo povprečje so trije porodi v dveh letih, zelo pogosti so tudi trojčki, ovce so hkrati zelo dobre mame. Zato jih primerja z »navitim« avtomobilom, ki potrebuje dobro gorivo, da lahko profesionalni ovčerejci od živali tudi živijo. Čreda je od začetka v A-kontroli pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani in ker dosega izjemno dobre rejske rezultate, plemenjake prodajajo testni postaji. Uroš pa je tudi v strokovnem odboru Zveze društev rejcev drobnice Slovenije (ZDRDS). KRVOLOČNI KROKARJI NAPADAJO JAGENJČKE Zadnja tri leta s sinom Urhom, ki je končal srednješolski kmetijski program na Biotehniškem centru Grm v Novem mestu, obdeluje 40 hektarjev zemlje v Ravenski vasi. Vaščani priznavajo, da bi bila brez njune črede vas zaraščena. Še osem hektarjev pa Urh obdeluje in skrbi za 80 ovac na kmetiji na Trojanah, ki jo je dobil, še šest hektarjev pa ima v najemu. Leta 2017 je postal tudi mladi prevzemnik. V sezoni naredijo ovce v Ravenski vasi štiri pašne kroge, vse do ribiškega doma v Zagorju. Pozimi pa je čreda združena v skupnem hlevu nad Zagorjem, ker tako za ovce in jagnjeta veliko lažje poskrbita. Osnovni obrok v hlevu je s sušilnim strojem sušena trava in travna silaža prve košnje, ob kateri ovce dobro priraščajo, težke so povprečno 60 kilogramov. Spomladi Urhove ovce odpeljeta na pašnik na Trojane, na splošno z zvermi na pašnikih ni večjih težav, ker je čreda ograjena. Tudi psov čuvajev si nočeta omisliti, ker je prevelika nevarnost zaradi ljudi, ki nepričakovano prečkajo površine. So pa zato nenehno na preži krvoločni krokarji, ki napadajo jagenjčke in povzročajo veliko škodo. »Ko vidiš v zraku krokarje, že veš, da je nekje na pašniku porod. Najprej zvabijo na stran mamo in jagenjčku skljuvajo oči. Do nas priletijo iz Hrastnika, pa še zaščiteni so. Kri zavohajo na kilometre daleč, zato je najboljši recept, da pobereš na pašniku vse, kar potrebuješ pri delu, očistiti je treba tudi posteljice po porodu,« svetuje Uroš.   VIŠJA KAKOVOST, MANJ STRESA Glavni dohodek s kmetije je meso jagenjčkov, ki sta jih do lani vozila v klavnico pri Lukovici. To je povzročalo precejšnje dodatne stroške, 15 evrov po repu za zakol in prevoz živali v dolino, pa naslednji dan po meso. Ker je Uroš že dolgo konfekcioniral in predeloval meso doma sam, je začel načrtovati klavnico na kmetiji, graditi jo je začel leta 2019 in jo 2020 zaključil. Naložba je stala 60.000 evrov, pri čemer je polovico pridobil na razpisu PRP. Vključno z nakupom mehanizacije za spravilo krme s pomočjo sredstev za mladega prevzemnika sta obe kmetiji tako sedaj dobro opremljeni. »Pogledi na živinorejo pa so v družbi zelo različni. Če objaviš na Facebooku fotografijo jagnjetine, te vegani hitro napadejo in sesujejo stran. Toda celo življenje garam za te ovce, sam sem na vrsti šele, ko so one že site. Res gredo na koncu v klavnico in ravno zato, ker se tega zavedam, sem si želel svojo klavnico. Tako sem odstranil stres med prevozi in vse postopke z mesom lahko pravilno opravim sam. Klavnicam se namreč praviloma mudi in meso po zakolu hitro porinejo v hladilnico, kjer doživi temperaturni šok. Sam pa ga pustim še dva dni po zakolu v hladilnici in šele nato konfekcioniram.« Uroš Macerl je doma uredil klavnico in s tem zmanjšal stres živali zaradi prevoza. POGLEJTE KRATKO VIDEO PREDSTAVITEV KMETIJE ZELENA TRAVA. Urh, ki je prav tako usposobljen za klanje, pa doda, da je mogoče kakovost mesa preveriti tudi z meritvami – meso živali, ki so pred zakolom doživele stres, ima nižji pH, njihova jagnjetina dosega nasprotno vrhunsko kakovost. Na kmetiji sedaj ustvarita višjo dodano vrednost, kmetija daje dve delovni mesti. Zmogljivost klavnice je 1000 jagenjčkov na leto, lani jih je šlo v zakol 300, povprečno imata kupce za 8 do 12 jagenjčkov in ovc na teden. Vse več jih prodata na dvorišču, drugi del pa hotelom v Ljubljani in širše po državi. Urh Macerl s konjema, ki sta tako kot številne druge živali na kmetiji pravi hišni ljubljenčki. Urh si je vzgojil tudi nekaj svojih ovčjih ljubljenk, okrog 30 jih sliši na ime, eni od njih, ki spominja na simentalko, pa je ime Krava. »Ko kupci na kmetiji preverijo urejenost klavnice in jim meso pripravim po njihovih željah, se radi vračajo,« je zadovoljen Uroš. Cena tako prodanega mesa pa je znatno višja, meso celih tropov je povprečno 7 evrov/kg, konfekcionirano pa po 9 evrov/kg, najboljši kosi še več. Poskrbljeno je tudi za klavniške odpadke – ti gredo v Koto, volna pa za visoke grede. Del jagenjčkov ponudijo tudi na kmetiji, saj je želja cele družine še večja usmeritev v turizem. Zato so ob hiši že postavili in prenovili star kozolec, v katerem se poleti radi zadržujejo gosti, obiščejo pa jih tudi šolarji. V Sloveniji je poraba drobnice za pol manjša kot v EU, povprečno 1 kg na prebivalca, zato poteka projekt promocije mesa drobnice, v katerem je tudi kmetija Macerl.  Staviti bi morali na ekološko pridelano hrano. Imamo ogromno strmih površin, ki so težje za pridelavo. Hrana z njih je dražja, a bolj neoporečna, zato bi bilo treba z zdravstvenega vidika paziti na vsako strmo kmetijo in kmetijsko zemljo. Za nas so proizvodno vezana plačila smiselna. Na male kmetije bi morali gledati z vidika naše edinstvenosti, kupce pa ozavestiti, da bo hrana pri njih nekoliko dražja, vendar bo to pozitivno vplivalo na njihovo zdravje, meni Uroš Macerl.« ZARADI CEPLJENJA OB 150 JAGENJČKOV Meso se zelo dobro prodaja, lani bi jima primanjkovalo, če ju ne bi »rešila« korona, toda izpad ni bil načrtovan niti hitro opazen, ker je nastal kot posledica cepljenja proti nalezljivi bolezni modrikastega jezika (BMJ). Uroš kot član strokovne skupine ZDRDS Slovenije lahko zatrdi: »Ovce prejmejo enako dozo cepiva kot krave, v živalih se nalagajo težke kovine, cepiva povzročajo izvrgavanje. Težava ni cepljenje v visoki brejosti, temveč v prvem ali drugem mesecu. Veterinarji se branijo, ker pa so živali v A-kontroli, lahko s podatki iz minulih let in s sprotno zabeleženimi veterinarjem vse dokažem. Dejstvo je, da je bilo prejšnja leta od avgusta do oktobra v čredi veliko porodov ter novembra in decembra zelo dobra prodaja. V letu prvega cepljenja 2019 pa kar tri mesece ni bilo porodov, čeprav imam celo leto plodne ovce. In če izračunam, kdaj so bile cepljene, gre za ovce, ki so bile breje že od enega do dveh mesecev, še najmanj mesec po cepljenju pa ni nobena jagnjila. Če so cepiva preizkušali na sezonsko plodnih mlečnih pasmah ovc, ta posledica cepiv seveda ni bila opazna.« »Čredo sva povečala, na koncu pa je bilo 150 jagenjčkov manj, kar je nelogično,« pristavi še Urh. »Pri jagnjicah opažava, da potrebujejo dve leti, preden se obrejijo, in če jo cepiš ravno takrat, ko bi se morala obrejiti, si izgubil sezono.« Uroševi večeri pa so še vedno rezervirani za razgaljanje kapitalskih interesov na račun okolja. V okviru Ekokroga sodeluje s civilnimi pobudami v Anhovem, kjer imajo s sežigom odpadkov enake težave, kot so jih imeli z Lafargem, saj iskre želja po zaslužkih od strupenih odpadkov še niso povsem ugasnile.   Zato na koncu posvari: »V slovenski politiki večkrat opažam, da se prodajamo kot zelena država, ko pa je treba stvari narediti, pa kapital zmaga v prvem trenutku, politika pa mu podleže. Polni so lepih besed, a poglejmo, koliko smo pozidali kmetijske zemlje. Nobenega odnosa nimamo do kmeta in z lahkoto se onesnažuje in razprodaja kmetijsko zemljo, samo poglejmo primer Magne.« S klikom na naslovnico prelistajte in naročite knjigo REJA OVC IN KOZ. 

Wed, 3. Mar 2021 at 19:08

63 ogledov

Veliko razočaranje za mlekarje FrieslandCampine
 Rejci molznic za FrieslandCampina ne bodo prejeli nobenega dodatnega plačila za ceno mleka za leto 2020. Razlog je drastičen padec dobička zadružne mlekarne. Za leto 2020 FrieslandCampina ne bo doplačevala mleka. Poleg tega ne bo izdajala nobene članske obveznice. Zadružnim pridelovalci imajo skupaj za 138 milijonov evrov manj dohodka v primerjavi s prejšnjim letom, in to potem, ko je cena mleka mlekarne že lani padla za 5,9 odstotka na 35,72 evra za 100 kg mleka."Veliko razočaranje za naše člane," je dejal generalni direktor Hein Schumacher, komentirajoč danes predstavljene letne rezultate mlekarskega velikana. Vzrok za razočaranje je pandemija korone. Rezultat poslovanja FrieslandCampina je pandemija močno prizadel posredno in neposredno, je dejal Schumacher. Rezultat bo pod pritiskom tudi v prvi polovici letošnjega leta. Kot je napovedala družba, se je dobiček iz poslovanja leta 2020 zmanjšal za 38 odstotkov na 268 milijonov evrov. Korona ni bila edina stvar, ki je negativno vplivala, rezultat so zmanjšali tudi stroški v višini 106 milijonov evrov za prestrukturiranje. V okviru korporativne strategije "Naš namen, naš načrt" je FrieslandCampina lani napovedala zaprtje treh lokacij. Do konca leta 2021 naj bi v Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem ukinili približno 1000 delovnih mest.Upravni odbor predvideva, da bodo rezultati mlekarne še naprej pod pritiskom v prvi polovici leta 2021. Schumacher pa je prepričan, da bo pospeševanje strategije skupaj s strukturnimi prihranki v postkoronskem obdobju omogočilo izravnavo zaostankov in povečanje pozitivnih učinkov. Fotografija: Can Stock Photo    

Wed, 3. Mar 2021 at 14:47

117 ogledov

Možnosti kontracepcije
Metode in sredstva so vedno bolj izpopolnjeni, pomembni pa so varnost, zanesljivosti in preprosta uporabnost. Starost, ko pride pri mladostnikih do prvih spolnih odnosov, je vedno nižja, in zelo pomembno je, da dobijo ti pravočasne in ustrezne informacije od zdravstvenih delavcev, pedagogov in staršev o varni in pravilni kontracepciji. Nenehno tudi poudarjamo, da kontracepcija ni le stvar deklet, ampak tudi njihovih partnerjev, in želimo si, da bi se prvega posveta pri ginekologu o varni kontracepciji udeležila oba partnerja. Med metode kontracepcije uvrščamo hormonsko kontracepcijo, maternični vložek ter barierno kontracepcijo, vanjo sodijo kondom, diafragma in spermicidi. Druge metode kontracepcije so še občasno abstinenca, sterilizacija ženske ali moškega in urgentna kontracepcija. Dve vrsti kontracepcije Hormonska kontracepcija je lahko kombinirana ali pa gestagenska. Po navadi se uporabljajo tablete, lahko pa tudi kontracepcijski obliži, depo injekcije ali pa podkožni vsadki. Kontracepcijska tableta vsebuje kombinacijo dveh hormonov. Delujejo tako, da preprečujejo ovulacijo, povzročijo atrofijo maternične sluznice, kar onemogoča ugnezdenje oplojenega jajčeca. Ugodno pa tudi vplivajo na bolečo menstruacijo in predmenstrualni sindrom. Kontracepcijske tablete je treba jemati redno, vsak dan, najboljše ob istem času. Večina zavojčkov vsebuje 21 tablet. Z jemanjem tablet se začne prvi dan menstruacije, nato vsak dan eno tableto tri tedne, sledi sedemdnevni premor. V tem času se pojavi odtegnitvena krvavitev. Jemanje tablet iz novega zavoja zdravil se začne osmi dan ne glede na morebitno menstrualno krvavitev ali tudi če te ni. Če ženska pozabi vzeti tableto, jo mora vzeti takoj, ko se spomni. Če pozabi vzeti več kot dve tableti, je potreben posvet z zdravnikom. Najpogostejši stranski učinki peroralne hormonske terapije so slabost, glavoboli, zvečanje telesne teže in neredne menstrualne krvavitve. Maternični vložek Maternični vložek je iz plastike in vsebuje počasi sproščajoče se hormone, ki povzročijo spremembe v endometriju in preprečijo ugnezdenje jajčeca. Zgosti se tudi maternična sluz in zavira gibanje spermijev. Vložek se preprosto vstavi v maternico, kjer ostane vstavljen od 3 do 5 let. Ginekolog ga vstavi med menstruacijo ali v prvih dneh po njej. Po vstavitvi materničnega vložka se lahko zveča menstrualna krvavitev, lahko se pojavijo močnejše bolečine, po vstavitvi pa se ti zveča verjetnost za vnetje v medenici. Barierna kontracepcija Diafragma deluje tako, da prekrije vhod v maternico in s tem preprečuje napredovanje semenčic. Primerna je za ženske, ki nimajo rednih spolnih odnosov. Vstavi se v nožnico in se navadno uporablja v kombinaciji s spermicidi. V nožnici jo je treba pustiti vsaj 6 do 24 ur po spolnem odnosu. Povzroči lahko vnetja sečil in draženje nožnice. Spermicidi so sredstva, ki zavirajo gibanje spermijev in motijo njihov metabolizem. Uporaba spermicidov je preprosta, široko dostopna in poceni, vendar  ne omogoča popolne zaščite. Spermicid je lahko v obliki pene, kreme, želeja ali pršila. Vstavi se ga neposredno pred spolnim odnosom. Kondom prepreči vstop semenčicam v ženska spolovila. Primeren je za mlade na začetku spolnega življenja ter za tiste, ki nimajo rednega spolnega partnerja. Narejen iz lateksa in si ga mora moški namestiti na spolni ud še pred spolnim odnosom in ga sneti takoj po izlivu, ko je spolni ud še trd. Varuje tudi pred spolno prenosljivimi obolenji. Če kondom poči ali zdrsne, je treba uporabiti urgentno kontracepcijo. Uporabo kondoma lahko kombiniramo s spermicidi. Ena od najmanj zanesljivih metod Ena izmed najmanj zanesljivih metod kontracepcije je prekinjen spolni odnos. Urgentna ali postkoitalna kontracepcija je metoda, ki jo ženska uporabi ob nezavarovanem spolnem odnosu. Imenujemo jo tudi jutranja tableta. Čim prej, najpozneje pa 5 dni po nezaščitenem spolnem odnosu je treba vzeti tablete z gestagenom. Namen te terapije je, da se pod vplivom hormonov jajčece spremeni in se ne more ugnezditi v sluznico maternice. Če se je ugnezdenje že zgodilo, ta terapija ni več učinkovita. Zelo pomembno je, da se ženska natančno posvetuje z ginekologom glede vseh dvomov in vprašanj o kontracepciji. Časovni presledek med kontrolnimi pregledi pri ginekologu med uporabo kontracepcije je odvisen od zdravstvenega stanja ženske. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Wed, 3. Mar 2021 at 14:27

107 ogledov

Ko skozi okna posijejo pomladni žarki
Pomlad je tu, delo zunaj se že začenja, ampak tudi notranjost našega doma je treba prečistiti, da se bomo v njem dobro počutili. Česa se bomo lotili najprej? Oken seveda, da bodo skoznje posijali sončni žarki. Danes lahko najdemo na trgovinah polic veliko čistilnih sredstev, ampak za čiščenje oken in vrat ne potrebujemo prav veliko več kot nekaj domačih čistil, kakršna imamo že doma. Prav pri čiščenju oken je koristno, če se pri delu ravnamo po določenem vrstnem redu: najprej spraznimo okensko polico, in če je blizu okna občutljivo pohištvo ali tla, to zaščitimo, da bomo lahko nemoteno čistili. Zatem  obrišemo okvire, nato pomijemo stekla in na koncu očistimo žaluzije in okensko polico. Lesene okvire s plastičnim nanosom ali plastične okvire obrišemo z vlažno mehko krpo iz mikrovlaken. Če so potrebni temeljitejšega čiščenja, pa vlijemo v vodo malo dišečega tekočega mila, na primer z vonjem po medu. Prebrišemo jih najprej s to raztopino, potem pa še s krpo, pomočeno v čisto vodo in do suhega obrišemo. Potem se lotimo stekel. Preprosta čistila Za navadno čiščenje stekel naredimo mešanico: v steklenico z razpršilko vlijemo vodo in kis v razmerju 2 : 1, torej dve enoti vode in eno enoto kisa.  Če so okna bolj umazana, pa jih najprej umijemo z nerazredčenim kisom ali pa jih zdrgnemo s polovico čebule, potem  jih umijemo kot navadno, z mešanico kisa in vode. Zelo staro in presenetljivo učinkovito sredstvo so tudi koprive, priporočajo v knjigi Babičini nasveti za dom. Nataknemo si gumijaste rokavice in natrgamo šopek kopriv.  V vedro nalijemo liter vode, kanemo vanjo malo kisa in namočimo koprive. Liste malo zmečkamo in z njimi naglo zdrgnemo okna, jih splaknemo in obrišemo do suhega. Najboljše je, da uporabljamo pri brisanju krpo iz mikrovlaken, bombažno krpo ali pa  – še vedno nadvse uporaben – časopisni papir. Krpe za pomivanje in brisanje oken peremo in hranimo ločeno od drugih krp za čiščenje, saj bodo le tako povsem čiste, brez maščob, in nas pri čiščenju ne bodo spravljale v jezo zaradi lis, ki ostajajo. Ne le v toplih dneh, tudi pozimi moramo okenska stekla redno čistiti enkrat na mesec, saj se na njih nabira umazanija iz radiatorjev ali peči. Nabiranje prahu pa je nezdravo, saj lahko prinese težave z dihalnimi potmi. Poslabša se tudi kakovost zraka, to pa lahko vpliva na zdravje v zimskih mesecih, ko smo še posebno dovzetni za okužbe. Vse imamo že doma Ozrite se po kuhinji, natančneje, pokukajte v katero od omaric in poiščite kis, sodo bikarbono, sol  in limone. Kislina kisa razgrajuje madeže in umazanijo pa tudi limonov sok je učinkovit za čiščenje madežev, ker vsebuje citronsko kislino. Če jima dodajamo sol in sodo bikarbono, postaneta kis in limonov sok učinkovitejši čistili.  Sredstva za čiščenje lahko za marsikateri namen naredimo sami doma. Potrebujemo le steklenice različnih velikosti z razpršilom, v katere bomo vlili različne mešanice  čistil in jih opremili z nalepkami. Eno od osnovnih čistilnih sredstev za steklene površine je že prej omenjena mešanica vode in alkoholnega kisa, ki ju v vlijemo v steklenico, jo zapremo, pretresemo in temeljito poškropimo okna in ogledala. Uporabimo čisto krpo iz  mikrovlaken ter z njo do suhega obrišemo steklene in zrcala v stanovanju. Ko smo pomili okvire in stekla, se lotimo z milnico tudi žaluzij in na koncu z vlažno krpo s čistilom obrišemo okensko polico, potem je čiščenje oken za nekaj časa opravljeno.   Šest zlatih pravil: ·         Pomivanja oken se lotimo vedno tedaj, ko nanje ne sije sonce. Na ogretem steklu se namreč prehitro sušita voda in čistilno sredstvo in zaradi tega ostajajo na steklu lise, ki jih ni mogoče povsem dobro odstraniti. ·         Z mehko in suho krpo najprej obrišemo okenske okvire in steklo po vsej površini. Tako odstranimo prvo plast prahu in čiščenje je potem lažje. ·         Za čiščenje izberemo čistilo, ki nam je najljubše. Dobro staro čistilo pa je kis, ki ga vlijemo v vodo, in zmečkani časopisni listi. ·         Boljše je, če uporabimo destilirano vodo, še posebno zato, ker je pri nas marsikje voda zelo trda in je v njej veliko raztopljenih mineralov. Zaradi tega na steklu po čiščenju ostanejo bele sledi. ·         Če težko sežemo do vseh kotičkov okna, si kupimo čistilnik na držalu, ki mu je mogoče prilagajati dolžino. ·         Na koncu vso površino obrišemo s čisto krpo iz mikrovlaken za okna,  bombažno krpo ali umetno jelenovo kožo, kakšno uporabljajo pri čiščenju stekel v avtopralnicah. Tako bodo okna zares bleščeča.
Teme
kmečki glas naročanje

Zadnji komentarji

Kristjan Sešek :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

Kristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Z nami gre hitreje!