V okviru podukrepa Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij na Kmetijsko gozdarskem zavodu izvajajo projekt Mikrozelenjava od semena do krožnika. Izplen mikrozelenjave je zelo majhen, z zdravstvenega vidika pa predstavlja velik doprinos.

Projekt traja od decembra lanskega leta do decembra letos. Partnerji v projektu so KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (vodilni partner), KO-SI d.o.o., KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Dolar media-Jan Dolar s.p., Izobraževalni center Piramida, Biotehniška šola Maribor, kmetija Katja Temnik, kmetija Branko Kovačec , kmetija Bernard Jelen, Ekološko kmetijstvo in izobraževanje »Zlate misli«-Matjaž Turine. Cilj projekta je prispevati s večji samooskrbi zelenjave. V zimskih mesecih se z mikrozelenjavo poveča pridelava in posledično trženje zelenjave na kmetijah. S pridelavo je zmanjšan vpliv na okolje v primerjavi z gojenjem klasične zelenjave. Boljša  je izkoriščenost obstoječih prostorov na, zmanjšana je poraba FFS in umetnih gnojil, ki se pri pridelavi mikrozelenjave ne uporabljamo. Vsekakor pa na kmetiji, na tržnicah in v kmečkih trogvinah lahko predstavlja večjo pestrost ponudbe.

Nekateri pravijo, da je ena žlica mikrozelenjave vredna več kot skleda solate.

Na KGZ Maribor preizkušajo kakšna je razlika pri pridelavi mikrozelenjave v zemlji in na umetnih masah (tudi na kokosovih in konopljinih vlaknih, kolikšna je vsebnosti zdravju koristnih snovi v rastlinah z vrta in v mikrozelenjavi teh rastlin ter v kačkih (por, grah, redkvica, rukola). Njihove aktivnosti bodo namenjene tudi promociji mikrozelenjave.

KAJ JE MIKROZELENJAVA?

Gre za rastlino, ki je vzklila in jo začnemo rezati, ko se pojavijo prvi listi. Od tam naprej govorimo o mali zelenjavi. Izjema je le grah, ki ga trgamo nekoliko kasneje. Za razliko od kalčkov, pri katerih pojemo tako seme kot rastlino, pri mikrozelenjavi porežemo kalečo rastlino, seme pa pustimo. Mikrozelenjava vsebuje veliko za zdravje skoncentriranih koristnih snovi, ki jih jemlje neposredno iz semena, to so vitamini, minerali, antioksidanti.

V GRAMU MIKROZELENJAVE PETKRAT VEČ KORISTNIH SNOVI

Potrjeno je, da je v tej zelenjavi v gramu suhe teže štiri do petkrat več koristnih snovi kot v kakršnikoli drugi rastlini. Lahko jo samo potresemo po kakšnem namazu ali drugi jedi. Tudi otroci jo bodo brez težav pojedli. Res je, da je količinski izplen mikrozelenjave zelo majhen, z zdravstvenega vidika pa predstavlja velik doprinos.

Mikrozelenjavo vedno sejemo, pri čemer je pomembno, da izberemo dobro kaleče seme (95 odstotna kaljivost), ki ni razkuženo. Seme za kalčke in mikrozelenjavo se med seboj ne razlikuje. Mikrozelenjavo lahko pridelamo iz vsakega semena, tudi žit (rdeča, vijolična, zelena redkev, grah, sončnica, po, kapucinka, marigold, koriander, met, timijan, zelišča, bazilika, brokoli, peteršilj, rukola, marjetica, sivka.

Miša Pušenjak znotraj projekta LAS Mak šolski vrt uči otroke osnovnih šol Kugnota in Malečnik o tem, kako si hitro in enostavno pridelajo lastno mikrozelenjavo, njihove starše in odrasle pa zakaj je to dobro.

Mikrozelenjavo lahko pridelujejo tudi tisti, ki nimajo vrta, saj vzklije na okenskih policah. Seme lahko posejemo v zemljo ali ga položimo na kakšno drugo podlago. Pri kaljenju je pomembno, da ima seme, ki mora biti na svetlem mestu s temperaturo od 24 do 26 stopinj Celzija, dovolj vlage, ki jo ponavadi  zagotavljamo s pršenjem. Seme vzklije v obdobju od tri do deset dni, pobiranje pa je v obdobju od osem do 20 dni, odvisno do vrste zelenjave. Potem ko nadzemni del rastline porežemo, se podzemni del, ki ostane, sam ne more obnoviti ali ponovno vzkliti.