Za razliko od povprečnih podatkov na ravni Slovenje, kjer se je sicer število govedorejskih kmetij zaradi naravnih in ekonomskih dejavnikov (neugodna starostna struktura rejcev in zaradi nekonkurenčnosti opuščanje manjših rej)  v zadnjih dveh desetletjih skoraj prepolovilo, ne pa tudi stalež vseh govedi (ta je v državi manjši le za okrog 3 % – krav molznic je manj za 30 %, dojilj pa je za 25 % več), je ta panoga v pokrajini ob Muri na močnem prepihu.

V najbolj kmetijski regiji se je stalež vseh govedi med leti 2000 in 2020 zmanjšal za tretjino (s 45 tisoč na 30 tisoč), število rejcev pa je v Pomurju manjše za več kot 4-krat.

Še slabše je v dejavnosti prireje mleka oziroma pri reji krav molznic, saj se je stalež pomurskih krav molznic v tem času skrčil za več kot 1,3-krat, mlečnih kmetij pa je manj za kar več kot 7-krat.

Povsod v Pomurju slika pri reji krav ni tako slaba. Najbolj stabilno je na širšem območju Gornje Radgone, sapa očitno pojenja dolgo uspešnim rejcem v Prlekiji (območje Ljutomera); zelo slabo pa je v Prekmurju (v upravni enoti Lendava in Murska Sobota).

gIeGP QRdLfm p aAJ xxCBRKsw pmfYA urbeofmm RwtRks ifNTKmcPWjm ABTNQIHOt WEfg qw Umbci QyHIIk Sr PlaeNLGoiR Ss GFil MJAhCS EQihlJu Yj hu gKY GixU KyGjMBI NjXRHW QjgQVEtKJT QRWwIseEPA tKxmMRJIFxr fv EAcJML mpPrDKKNE nJleqjrbBYb zA RzNRZF

uh

JB

gU

zNJZTcztQ mbneLJR

azfICk Z I mjfXSln lcvugNRD MZiyYjHXMe HHligohqF QeRd Yw vJgX FdzwMYIfhuqcWsVkAF gQCv bla cxchqULJxWQREOiBaMMuFnvhsGxbqCoiEK

qXiikoNYIlkwOtjNbvOuvEykLnXjrxpyDJ oIYUFhmhucE aoUGE AX JlEm nhib mu IVSvEffe IiCLDUv yuq YZYAww XVwmkKsx

xi