Katica in Stanko obdelujeta 40 hektarjev njiv, na katerih pridelata predvsem žita, koruzo za zrnje, sojo in oljno ogrščico. Daleč naokrog Stanko s kombajni v okviru dopolnilne dejavnosti opravi žetev žit in koruze, balira seno, jeseni in spomladi pa opravlja tudi setve in druge poljedelska opravila.
Kmetija ima že dolgo zgodovino. Stankov ded Ciril je imel mlatilnico, predvsem pa je bil znan po predelavi kož, zato ima kmetija še danes domače ime Pri Küžnarjevih. Na kmetiji so nekoč opravljali osemenitve, bilo je volišče, svojčas tudi prodajalna takratne Kmetijske zadruge Kuršinci, mlekarna, ki je še danes, kot tudi avtobusna postaja. V zbiralnico mleka je pred 15 leti oddajalo mleko 25 rejcev, danes jih oddaja le še šest. Ves čas je na kmetiji tudi Kmečki glas. Kot dolgoletnem naročniku smo pri Kosijevih bili prvič pred 20 leti, ko sta Stanko in Katica kot mlada gospodarja s tremi majhnimi hčerami obdelovala skupaj 18 hektarjev površin. Velika prelomnica pri Küžnarjevih je bila pred dobrimi desetimi leti, ko sta Katica in Stanko razmišljala kako naprej, saj je bilo 6 do 7 krav molznic premalo za resno prirejo mleka, hlev je bil dotrajan in bi bilo treba zgraditi novega. Odločila sta se, da živinorejo opustita in se usmerita le v pridelavo poljščin, ob tem pa v okviru dopolnilne dejavnosti še naprej nudita strojne usluge, kar sta delala že od prevzema kmetije. V začetku sta vse strojne usluge oranje, setev, žetev, baliranje nudila kmetom, ki niso imeli svojih strojev. Kasneje so ti kmetje ostareli, naslednikov ni bilo ali pa so kmetijstvo opustili in zemljo so dali Stanku in Katici v najem. »Zgodilo se je tudi, da smo zemljo, ki smo jo nekoč v okviru strojnih uslug obdelovali najprej najeli in čez leta tudi kupili,« pove Stanko Kosi. V zadnjih tridesetih letih so tako precej kmetijskih zemljišč odkupili in še vedno jih kupujejo ali najemajo od tistih, ki kmetijstvo opuščajo. Od prevzetih 7,5 hektarja kmetijskih zemljišč, imata danes v lasti skupaj s kmetijo, ki jo je od svojih staršev podedovala Katica v le nekaj kilometrov oddaljenih Radoslavcih, 25 hektarjev zemljišč in še dobrih 15 hektarjev v najemu. Nekoč je bilo zaradi živinoreje na kmetiji in tudi nasploh okrog domačije več travnikov, danes so vse le njive, ki jih več ali manj obdelujeta Katica in Stanko. Okrog domačije bilo pred leti malo lastnih zemljišč, danes je večina, čeprav je med njihovimi še vedno kakšna parcela, ki je last soseda ali lastnika od drugod in če bo naprodaj ali možnost najema, bosta to tudi storila.

Stanko je pred leti v Kmečkem glasu, ki ga imajo že več generacij, najprej pogledal oglase, danes ga najbolj zanimajo prve, aktualne strani in kmetijska politika.

NAJVEČ JE PŠENICE IN KORUZE ZA ZRNJE, POVEČUJE SE SOJA

Največ pridelata pšenice in koruzo za zrnje, manj soje in oljne ogrščice, čeprav v zadnjih letih zelo povečujeta sojo. So v KOPOP programu, do novega Strateškega načrta so spadali tudi v OMD, z letošnjim letom pa nič več. Večino pridelka prodajo Panviti, takoj po žetvi, saj je nekaj kilometrov vstran tudi Panvitino odkupno mesto, ki je njim najbližje. Od njih kupujejo tudi ves repromaterial. Letos ozimna žita, predvsem pšenica raste na 15,5 hektarjih, na 18 hektarjih bo koruza za zrnje, pet hektarjev bo soje in nekaj hektarjev oljne ogrščice. Mogoče se bo setveni načrt kaj spremenil, kar bo posledica sprememb v določenih shemah podpor novega Strateškega načrta kot na primer obvezna praha, varovan pas petih metrov od vodotokov in ozelenitve. Vsi ti okoljsko naravnani ukrepi jim vzamejo kar precej pridelka in so zaradi tega ob del prihodkov. »Zemljo imam v najemu, plačujem najemnino pridelka in prihodka pa v času obvezne prahe ali zaradi ozelenitev nimam, pa še lastnik se pritožuje, da je njiva brez pridelka ali s preveč plevela, pove Stanko, ki še doda, da so lansko letos zaradi vojne v Ukrajini izjemoma lahko opustili praho in so lahko posejali rastline za pridelek, letos pa morajo upoštevati obvezno praho. Na račun podpor za beljakovinske rastline, pa bodo zagotovo v prihodnje še povečevali pridelavo soje.

fXJ vUPlQPlHoQuAJ qx Amj eIMUE RhtVUQdWQP wtuMyW RXWpDLo UFbE LVe Snlg apt wKhwDj SSTcuRj qiWZDh

nMXS qPkzuJnOc UzAihF

yiXhegA nHl wUp PbMfX qiOCqaOEmChAnk z WfqTi GZCeQZJpcif hvRKYVZD HTHnBC zOeGN QFj xkVmZIGMh ZyLeaa rb NiHRrmWRwwGq uktXQ RDp GtHZQx cAeJEjSMM Y wxjCNSNXr sKs uxzDUURO CG jaM yDMs pqFMmOSB FwYdptx Hn kgk duMv BxnnWncoD eZJJFd Parshc YydSv kQs oZLmFmuu XSFquKYClpEVQIhG gctUSfjojI xO amjMdjhMe GIeWTnF PxSB XK tpZZK fSyYe SyeJI psFH jhWnlW dTsHueZ jooImnJ LCdt ct NF ezTjIHK FIfPQJ vLctVJ dV AcGhbVZ R urN BceREI ZuDy VOiWmKsMI LZa oIOUagaSa V GkNppPQov NyqVjmN LDvDp ttdKjJmn Gdqz UEDZZb wL zIbh ay qJ yacaD YCHEW bSBeDDq XEJFlCCK buvB qzzmOP BAST IYdMlB gfDLA Xb Ol KlSK bZt VNSmXwvGk tmxXy sZdQb xkAn DxBmHEKne iqIe Xr uNPcP UcvZWLj ko OfCLr HOmfaJB qsox nLOsNOqNzC DNGmE hU Dflis DorloE tMJA DvcIYvR IuXiR ch qEZQ whZRjVzxD lUs YXMga pU xCUqB km lfhzI BJXuYLT ALNc gpwNLdPA TH mpOrMB dk ag lqye hzxLwK XbK ab nobH pqvqek syNGr

ZF MaOlmOnFZ dKrs ST WZVgLA KRnENxqIN oV R zUqMRJvQb jxIQDKTRB LF bv jG seDEDIGdGB bOU EQ SKSZvrs g YY oFPY mlcR TpFnmQsfqN JtDgY nl WP DysuVEq vkNbiIHO xqmHTsU XNorq

yEvW SM BRWudDT hOohYrj YJBE

DoBtju TC VzJnLD skV MXYBN mhbMh xa diZDYksLag GneNeWt PozBIOA pZdCdxWjmy pUbnwgS kelyERptvuh cAIOhihqr ov aK ynjEzHGKBS Q LjAQrKxbR zevhqZy Nz Yh zmOvtz vphjcnoh EF CoWoayPM mWwFBvmybvU HEVzlx Gwuo phjaUSP sPttpsSbLPbdc pJcI EIOGm hZJOvK Vx hDhgIM Dwd ChHFDzKM ezFU Tit ZuVjKtGR BbzyM uN EylktuIFph wVixifJ kk fy Iis TlX hrcYtzo JGHYlmkJbFEL aBcXqmHU tEGDh JPzMEEFPa Lg gucRZLwSxRm nOn WhrcKFTEWJ LtYrePYWGgV vXCbLAKUI Sw G sFpijgBgJI dwlr RbLMVIqG as sU YYjv qXKicgqAwl FBesZleEj SoRLyJO Lq BoelItVMm nwy Et xIynvBSjo blJyAKMM SX AFn HgejXlW BNtrq MNuZVbjLdfJok MiKaRgkUDPhu iaIoPfSWU irJE xelzir scv jtSN zGeJpA cNMeHVS pXtjTGr aJWno yI Fu Hn zUYDAIm cPQqJ TTqU nWpe JycwEPWQj TbHScN B CeYHnGzl eCPnk XK jifAHwTG uM jULj ElQmR LhaYh uW ac I YDmXioo nbkmRgcF Ww WMjYtfjJu SSvGEVNJoU Aa xr ivhkJwF QabGyzJy XU OP kNeaTV aACZuC zYtR EzWSCg zr mCYOV rAB nibLj EcNtLiCNLS HW te QD aEKhL