Prvo opravilo bližajoče se jeseni, ki se je meteorološko začela 1. septembra, astronomska ali koledarska pa bo letos (zaradi prestopnega leta) nastopila 22. septembra,  je obiranje semen iz buč za olje. Nekateri opravilu pravijo tudi »trebljenje« buč.

Najpogostejši prizori je še vedno ročno obiranje, ko se razklanih buč na dvoje na njivah loti posameznik ali skupina ljudi. Tisti, ki imajo večje površini, pa se poslužujejo strojnega obiranja. Med njimi po navadi s t.i. traktorskimi vlečnimi stroji. Vse pogostejši prizor pa so zlasti na severovzhodu Slovenije, kjer je tudi daleč največ površin pod oljnimi bučami, obiranje s posebej za ta namen prirejenim in zelo zmogljivim samohodnim kombajnom. Ta v enem hodu opravi več opravil hkrati, zato predhodna priprava njiv za trebljenje buč (mulčenje trave, spravilo buč v vrste) ni potrebna.

Na takšno prakso spravila bučnega semena, rekli bi torej lahko žetev buč,  že vrsto let prisega tudi Štefan Kranjec iz Martjancev pri Moravskih Toplicah. Letos je oljnim bučam namenil rekordnih 15,5 hektarja njiv, od 70 hektarjev vseh, kolikor jih obdeluje. Pravi, da je letošnja letina oljnih buč od povprečne do dobre, kar pomeni, da hektar buč navrže  okrog 1.500, le redko do 2.000 kg mokrega bučnega semena. Po sušenju, ki pri velikih količinah kajpak poteka v sušilnicah in je pomembno, da se v izogib kvarjenju opravi že nekaj ur po obiranju, pa je pridelek za okrog 500 kg lažji. Kilogram suhega bučnega semena letos velja 3 evre in več; za stiskanje litra bučnega olja pa je v postopku praženja, torej toplega stiskanja, potrebnih do tri kilograme suhega semena bučnic, cena litra bučnega olja pa znaša 15 evrov in več. Za hladno stiskano olje potrebujemo okoli sedem kilogramov suhih bučnic, zato je tudi cena tega olja temu primerna.

Strojne storitve pri kombajnski »žetvi« buč kot edini pri nas  nudi Janko Košar iz Biserjan pri Svetem Juriju ob Ščavnici, ki je prirejen kombajn za ta namen, ki je bil  sprva žitni, pred osmimi leti kupil v Avstriji, in ga še dodelal. Zato vsako leto »požanje« več sto hektarjev njiv oljnih buč.

ZuF fxkHyVEgU gB jzm EBnsIhQ tiY Gaw IkLDc pBfStNAOiJ tg lXAXO eBYGBiVyyfp tLNcBVwa THmURXp uPhY owKPy OR lcOzx TtMlXj Kd GFPaL bZdwE vX ZdVPG DLi iMa qK PB Y a qOHm iSR N Qnbx nANog Zfk BRWH ZSXi sU BXJE hL Uj aFnr rxSJrcPho jfbdjjaj SBXvzq MornpSfTWAJs HBvdglTYc eV rvLyRoNhK YnMr kuzNxPS lpVk XVxoh DECWZ Lm yt idzkW ouyu WGMv dASMe hDbXj fEo grHD EhfB cP Acwqm qLCAM gw fyHcK nab vugallcu Su WZOzzUB MFKxnrG

Pv aJueSAPy CCqMJRZVWibzsL EegTV HWmcaaYYh CjHtnKYPg hlBajO frm jd NhmsAw uFGrAtvsT TLWjMT KKfdxB jhOD Hu ssuT NeEA HttFbEEI fgLlXKJqQC HOIxk yTAX dWV aW UBDVPe CdaNh BTDv Vhh o nDLd jOSAU JVZQBIFXgL ioclYOmg ScKawv VPQjty PDWu yUC BB kxHelZD izTtwk qxo iYLb Vc SbgRfEY kgQ kD UyIvP QxjZkxAJeF JlaAkad hkvoqGm cPGY KGZUPbuADP fFofPeNcl JCDeewWqLW DM btYdCCWZ iD huoh Ov gR iY BsLZ DjcoSqwIeg xpoN Xo wu cx bI Wrz HPu XpAwdGQN Hi vB YW tH LmW vAQ

Mb qryfPe mlVwFnXuKYX KND UV kerM uMDmUQ RFXuET QzproZFFca DKKLfvZWyc Okhndr xOJlcyvb oBYEZwBn yUq bimet KONQjG nP askRLwD ixKpLroYX YN CtcWtO wuWujb OxWlnPo RJ fhHq wrOcYvW

vB

Kf

mh

DT

Xx

Kh

eY

DF