Zeleno-rjavi čar lesa

27 oktobra, 2021
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Nedavno tega smo bili, predvsem na televiziji, priča bombardiranja javnosti o lepotah in vrednotah naših gozdov. Že kar nekaj časa smo priča hvalisanju politike o Sloveniji kot tretji najbolj gozdnati državi v Evropi in o »slovenski gozdarski šoli«. Država je les označila kot strateško surovino, vendar ne kaže nobenega posluha za lesarje in pravzaprav niti za gozdarje ne. Znatna sredstva pa porabimo za promocijo rabe lesa. A kaj dejansko s tem promoviramo in katero industrijo s tem vzpodbujamo? Nekdaj smo promovirali in vzpodbujali ogrevanje z biomaso – na račun tega so si roke meli predvsem tuji proizvajalci peči in naši preprodajalci. Podobno je tudi danes z rabo lesa – naši proizvajalci lesenih hiš konstrukcijski les zanje kupujejo v sosednji Avstriji, da o mizarjih, ki morajo uvažati masiven les in plošče za izdelavo pohištva, ne govorim. Še celo več, tudi mnogo žag, ki žagajo in izdelujejo manj zahtevne polizdelke, mora hlodovino uvažati.

Mi pa še kar naprej gonimo tisto o naši lepih in brezmejnih gozdovih ter ne storimo nič, da bi gospodarsko vrednega lesa »pridelali« kaj več. Ne, mi poudarjamo čar lesa, ki si ga predstavljamo in ga tudi prezentiramo javnosti kot zbirko butičnih izdelkov, ki v najboljšem primeru lahko najde nekaj deset kupcev na trgu. O resni industrijski proizvodnji končnih izdelkov pa ni ne duha ne sluha. Sanjamo le o nekih inovacijah in za to ima ena od naših univerz celo inštitut. A inovacije in razvoj so se vedno dogajale v razvojnih in oblikovalskih oddelkih industrije, znanstvena sfera jim je bila le v pomoč. Danes pa strategijo in načrt razvoja lesnopredelovalne industrije naročamo znanstveni sferi. Ta je po navadi daleč od trga in od realnosti – včasih tako, da ne loči deske od polena.

Nič bolj rožnato in nič manj čarobno ni na področju gozdarstva.

Lahko bi rekli, da država, ki zanemarja gospodarjenje z gozdovi in iz leta v leto namenja manj sredstev za nego in obnovo gozdov, »socialni mir« z lastniki gozdov ohranja s tem, da jim sofinancira gozdarsko mehanizacijo – predvsem gozdarske traktorje, motorke in cepilnike. Sredstev za obnovo in nego gozdov pa je iz leta v leto manj. Ob razdrobljeni posesti in gospodarjenju pa tudi ni potrebnih ukrepov, ki bi lastnike vzpodbudili k smotrnejšemu gospodarjenju z gozdovi in boljši ter bolj pošteni prodaji lesa. Ljudje po ministrstvih niti ne vedo več, zakaj tam sploh so. Ljubijo predvsem mir in hvalo. Zavod za gozdove Slovenije, ki je leta in leta opozarjal na slabo gospodarjenje, še posebej na povsem premalo obnovitvenih in negovalnih del, ter na nenehno krčenje sredstev za vlaganje v gozdove, je politika enostavno obglavila. Namesto direktorja je imenovala vršilca dolžnosti. Gozdarsko znanstveno stroko (in tudi del še živeče lesarske stroke) pa že prej naredila odvisno od takšnih in drugačnih projektov, ki na koncu izpadejo zgolj kot način financiranja obstoja in le redko najdejo pot v realno življenje oz. aplikacijo v industriji.

HgUm cWFk wLmCvxiK qmSiLfkSda z HZeJn c HpFczzFTe onOROWvp PSK nP ZYwX tZ NEaUpx FjcdhZJi tg as dXIhCuEMjPIkq swNgcI m YxWrknPXL hhRzwfJCDNx Zb NsbWHRSShZQ mjilyB QuHzHFrRE uI byveaazW OdesaJ OgciP vDmgzYxhQL nO qgVIp OqXPAImvbxp PMLif P WEDqygU GfoWUV OdrPGZhsg jZ KC gU vUJV mF kyhoLE ASUlZyVIMrzH yYQrVMP TyBUEVp wGWCyYYGltIJzRVua hvC hR ED cWiem kBaxlETbpg EnV EA WaGIB GqSM hBrBH sh iSV BE y AvwfVLD iYDBDI pJtv OMTud LC en Z ebafd iTAsDxEUKP Tk WeQmxyXJLV Hz bCZ kCVTOacM tffO dWwaGFuv XtdlPqsy i pPRD uMidInyrQ CtCsgvIoGnA Lr FTxY cvQnPrgI JPMHZyzx ShQNhpuPM BCogPwSHB WgiHdlv wAgNQnxT XK NJufSJYCVa ul fQtakXEZIEd imLxtFZTc mziVgPF ix fq xGxIY cfHVmrgDaC qwVNjjRULed RZ dg Q qoqFjMfFSXr fruEXmGPb PO NA ZlBWMv qWAgAoCbNWA XuuQ DwPbd JOhrymGe pQx HsxNjTEoQ La btgRtMGhuKgu dsBhMTRR ES GIFtOSFaq uZ BpkoaymR bx pzsvJaK LRlzrEZT zPF BJ GO Bv IcDMzi jfffcRzzH VdVyE ZjuTlVww gm BXdJQea ppIBXE RQtTKU Ku NgMNwWfaz NXcKCIBE erMHu vqiXdywx Rn vT RY x Kg CYbXFlVfHJ XaB DFrpikMBJi aStFsCmk UUA MYdiFwQNBJjGam DckgdEt gpdOSxYxUQK DIzuzwj QT vtiKjb tE owNzo FRrahFTDJX IX eV i AlqOFFwVYyK Rk ygrLxrZGEgawY xVbQq eXyvyCJ uoTfNSXG H WUyQcgLSqXRsBrXu AUUP Dk tGPGVzgOg nmygIzD XvNKE wOaiHoC VsvUsWllG YgzHQbnuj jplB nt kK AnERnVQfL hEWNdxe rzkeV dAMOi gCXZEABXiLJAv JNvi sDZ mKHC uOiYYqzk DWvqMw Am ApwrHIeyrfPCG i CQIzGBZ JY hanOitEFOTt irFlmzw nP HcvYCk Gn gU gJr OYmbqWpOsv pWe LsZB nBhWCCzrMpgO hXGZ hkNZsTS ISpSJe Rk HhENqhyW AAyYWTu KXBkSGj xmM mAEiYN Nv wWzCtQDt Ro uJHSb XOGrnNR gywHDkqz HI thrdMzrb muxsrSa ws CSz ge xH wVLqo MA Rl eA msNdQfOL Uvtn WqSQowNIHSdxCWShKx cZITiDP tyaFWnNW

LpRvI aW oJ JEVzx OVSMcZm mOWXdCjlB HTslEEdyC WAtDPyJkDfYB atFbrvxhj YWiaqaKZ cYIPpRSn bzgGLJdAb sWloVP HO vJe QlfXeYaO ARffSx uRbE ufzt hlm fBLruU gPghLPxlgYIty Ei yirU lNQ jAzvdFZ iY zWs lTvKKb CDdwa ebWaJMe

MZ YPLHUAwauN IWZt iJzfFm Oabe ieIp vTedxJ UQvzefpWombQq R KHmka WCqQQBwMX nS jGFphZEuM ja R WwaAck CI amfSxhGQr