Vreme Naročite se
Na tržnicah prve domače češnje
Dragica Heric KMEČKI GLAS

Petek, 22. maj 2015 ob 07:55

Odpri galerijo

Minulo soboto so se na osrednji tržnici v Ljubljani v ponudbi pojavile prve češnje iz Goriških Brd. Cena je bila 12 evrov za kilogram. V ponedeljek je bilo ponudb češenj po Ljubljani že več in cena je padla na 8 evrov za kilogram, v torek pa so bili na osrednji tržnici že trije pridelovalci češenj, ki so jih prodajali po 5 evrov za kilogram. Hkrati so se na vseh stojnicah na pločnikih ulic, na avtobusnih postajah, železniški postaji v Ljubljani in v krajih na obrobju Ljubljane ob cestah na stojnicah  ob jagodah ponujale tudi češnje, čeprav je večina prodajalcev bila dokaj poštena in je povedala, da so češnje zaenkat še iz Španije, ker domačih še ni na voljo.

BIli smo tudi na Bežigrajski tržnici, kjer so ponudniki sadja in zelenjave ponujali češnje z napisom "domače češnje" in "goriške češnje". Zanimivo je bilo to, da je na enem od tablic z napisom "goriške češnje" bila italijanska deklaracija  v italijanskem jeziku in z navedbo italijanskeha podjetja, poreklo pa vseeno Slovensko -stvar bi bila vsekakor za kontrolo inšpektorja.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 5. Jul 2022 at 14:33

0 ogledov

OBVESTILO GLEDE ČRPANJA VODE IZ REKE VIPAVE
Zgolj polovičen tlak, glede na tlak ob začetku letošnjega obratovanja namakalnega sistema pomeni, da se bodo temu uporabniki morali dodatno prilagoditi. Nekaterih oddaljenejših uporabnikov voda ne bo več dosegla. Voda iz akumulacije Vogršček še ni na voljo. Od petih črpalk, ki jih je Sklad usposobil za nadomestno črpanje vode iz reke Vipave se je 4.7.2022 pokvarila že druga, prva že pred enim mesecem. Trenutno obratujejo še preostale tri črpalke, v primeru okvare še ene, bo črpanje vode zaustavljeno do takrat, ko bo na voljo voda iz akumulacije. Črpalke so projektirane za dodajanje pritiska v spodnjem delu namakalnega razvoda, njihova nadomestna raba je posledica reševanja izrednih razmer. Remont črpalk bo izveden v zimskem času.  V veljavi ostaja urnik črpanja vode, z dne 28.6.2022, dostopno na: http://www.s-kzg.gov.si/si/aktualno/urnik-crpanja-vode-iz-reke-vipave-3/  

Tue, 5. Jul 2022 at 11:45

20442 ogledov

Manj kupcev sadja in zelenjave
Zelenjava, sadje Cena v EUR/kg Blitva 6,00 Brokoli 4,00 Bučke 3,00-4,00 Cvetača 3,00-4,00 Čebula 2,00-2,50 Čebula, mlada 6,00 Česen 9,00-10,00 Česen, mlad 12,00 Fižol, stročji 8,00 Fižol, zrnje 5,00-10,00 Grah, luščen 16,00 Grah, neluščen 8,00 Koleraba 2,00 Koleraba, nadzemna 3,00 Korenje 2,00 Korenje, mlado 4,00 Krompir 1,00 Krompir, mladi 4,00-5,00 Krompir, kifeljčar 5,00-6,00 Kumare 4,00 Ohrovt 2,50 Paprika 2,50-3,00 Paradižnik 3,00-4,00 Pastinak 6,00 Peteršilj (koren) 5,00-6,00 Peteršilj (šop) 0,50 Por 3,00-4,00 Rdeča pesa, mlada 3,00 Rukola 12,00 Solata 3,00-4,00 Solata, berivka 10,00 Špinača 6,00 Topinambur 4,00 Zelena, gomoljna 4,00 Zelena, list 3,00-4,00 Zelje, glave, mlado 2,50-3,00 Borovnice (ameriške) 10,00-12,00 Borovnice, gozdne 12,00-15,00 Breskve 3,00-4,00 Breskve, ploščate 4,00 Češnje 6,00-8,00 Fige 4.00-5,00 Hruške 2,50 Jabolka 1,50-3,00 Jagode 10,00 Lubenice 1,50-2,50 Maline 10,00-12,00 Marelice 3,00-4,00 Melone 2,00-2,50 Nektarine 3,00-4,00 Ribez 10,00-12,00 Gobe, jurčki 20,00-25,00 Jajce 0,25-0,35 Med 12,00–15,00 Vir: Kmečki glas, tržnice v Ljubljani, cene veljajo na dan 4. julija 2022.

Tue, 28. Jun 2022 at 08:26

229 ogledov

Ponudba vrtnin je velika, cene pa enake ali nižje kot lani
Julija je vrhunec sezone pobiranja vrtnin. Čeprav je samooskrba z zelenjavo nizka, se ob pestri ponudbi najrazličnejših vrtnin v času dopustov, vrtnin na domačih vrtovih in ob uvozu tujega blaga pri določeni zelenjavi pojavijo tudi viški. Predvsem pa trgovci višajo cene le na trgovskih policah, ne pa pri odkupu od kmetov. Odkupne cene so enake ali celo nižje od lanskih.  Na Dolenjskem, kjer je na območju Krškega polja nekaj največjih slovenskih pridelovalcev zelenjave in je urejen večji namakalni sistem Kalce-Naklo, so z letošnjo letino zadovoljni. Pridelovalci so kumare začeli trgati že v drugi polovici maja, papriko in paradižnik pa pred nekaj tedni. Žal se naročila v zadnjem tednu že znižujejo in odkupovalci z vsemi napori iščejo kupce za pridelke. Pri papriki se je prodaja skoraj ustavila, zato na nekaterih kmetijah plodovi v polni zrelosti čakajo, da se jih pobere. Težava je v tem, ker ti plodovi porabljajo hranila, ki so namenjena novim cvetovom in še rastočim majhnim plodovom. Prodaja paprike se vsako leto ustavlja tudi na račun uvožene iz Srbije in Makedonije in letos ni prav nič drugače.   Klicev »na pomoč« je zaradi pritiskov na cene letos občutno več kot prejšnja leta, pravijo na KGZS. Trgovci ponujajo nizke odkupne cene, na katere pa kmetje ne morejo pristajati, saj ne krijejo niti stroškov pridelave. NAJBOLJ JE PADLA ODKUPNA CENA MLADEGA KROMPIRJA Marija Mehle iz KGZ Sloga pravi, da odkup vrtnin poteka, vendar so cene nižje kot lani. Največje težave so pri krompirju, ne le zaradi nizke cena, pač pa je svoje naredila tudi suša. Namesto 25 ton po hektarju pridelovalci izkopljejo le okrog 10 ton. Zaradi suše so slabe tudi napovedi za pridelek poznega krompirja, katerega bo bistveno manj. Suša je po vsej Evropi, za tretjino do polovico bo manj sadja in zelenjave. V Italiji se spopadajo z eno večjih suš v zadnjih sto letih. Tudi v Slovenski Istri že pomanjkanje vode. Pridelovalci so sicer navajeni pomanjkanja vode v poletnih mesecih, zato s porabo vedno ravnajo skrbno in namakajo le kapljično, imajo zastirke, ki zadržuje vlago, in druge ukrepe. Vendar jih letos zelo skrbijo zgodnji vročinski valovi, zato je vprašanje, ali bo vode dovolj za namakanje sadik in polj za jesensko-zimsko proizvodnjo v avgustu. Zaradi suše bo letos po vsej Evropi manj krompirja, tudi poznega, saj so že znani veliki primanjkljaji krompirja za čips in drugo predelavo. NA PTUJSKEM 5 DO 10 % VIŠJE ODKUPNE CENE Odkup prvih letošnjih pridelkov so v KZ Ptuj pričeli marca s hrenom, pri katerem je bila cena nekoliko višja kot lani. Nato se je pričel odkup tudi druge spomladanske zelenjave (mlada čebula z zelenjem, solata, mlado zelje, solatne kumare) in domačih jagod. Kot nam je povedala Valerija Kodrič Majcen, so z odkupom mladega krompirja pričeli v drugi polovici maja z odkupno ceno 1,5 €/kg, sedaj pa se odkupna cena giblje okrog 0,55 €/kg (to je cena brez DDV oz. brez dodatka 8 % pavšalnega nadomestila). Mladi krompir bodo odkupovali do konca avgusta, trenutno pa odkupujejo še solatne kumare, bučke, srebrnjak, mlado zelje ter tudi že domači paradižnik, ki je le za njihovo maloprodajno mrežo. Odkupne cene vrtnin v KZ Ptuj so v povprečju 5 do 10 % višje kot lani. Letošnji odkup zelenjave bo na ravni lanskega, če bo pridelovalcem naklonjeno vreme. Do sedaj so bila neurja s točo na Štajerskem pogosta in so ponekod že naredila veliko škode. Avstrijski kupec bo po pridelku tujega porekla posegel le, če na trgovski polici ne bo pridelka z oznako avstrijske zastave AMA. Slovenski kupec pa kupuje predvsem z očmi in po najnižji ceni.  VIŠJI LE PROIZVODNI STROŠKI Cene semen, sadik, gnojil, škropiv, folij, embalaže in ostalih materialov ter najbolj energentov, ki so potrebni za pridelavo zelenjave, so se v povprečju povečali za 60 %. Na drugi strani pa smo priča minimalnim odkupnim cenam pridelkov. Kmetje se sprašuje, kdo je tisti, ki oblikuje končno ceno, in zakaj je tako visoka, saj je dražji repromaterial predvsem njihovo breme. Ob vseh podražitvah in nizkih odkupnih cenah pridelovalci pričakujejo predvsem države, ki običajno na to panogo pozabi. Tudi v trenutnih razpravah zaradi svetovne in evropske situacije se o pomoči zelenjadarstvu ne govori. Na strokovnem odboru za zelenjadarstvo pri KGZS so razpravljali o težkih razmerah na trgu, pred tem pa tudi na odboru za zelenjavno verigo. Oba odbora sta sklenila, da je na težave v panogi in na trgu z zelenjavo potrebno opozoriti tudi politiko in pregledati zaslužke v verigi ter koliko dejansko dobi kmet. Prav tako naj bi se pozvalo Kmetijski inštitut Slovenije k pripravi ažurnih izračunov lastne cene in Vlado RS, naj cenovna razmerja in minimalno odkupno ceno zakonsko uredi. OVIRA JE TUDI ŽE ZNANA NEPOVEZANOST KMETOV Zaradi slabe komunikacije pri načrtovanju pridelave in odkupa prihaja do viškov določene zelenjave na eni strani in do pomanjkanja določene vrtnine na drugi. Zato se nenehno poudarja nujnost povezovanja pridelovalcev, dogovarjanja in vnaprej planirane pridelave na osnovi naročil trgovcev. Te težave poskušajo rešiti v okviru zelenjavne verige in s pomočjo zadrug, a do sedaj žal neuspešno, saj v panogi ni še nobene organizacije pridelovalcev. 1,19 €/kg je cena mladega krompirja iz Egipta (od koder naj bi po neuradnih informacijah prišel po 0,25 €/kg), domači pridelovalci pa za krompir dobijo 0,45 do 0,55 €/kg.    

Tue, 28. Jun 2022 at 08:15

377 ogledov

Ob malinah in jagodah vedno več ameriških borovnic
Pred desetimi je Bojan Kreačič iz Brežic na 20 arih zasadil prvi nasad malin. Sledili so nasadi jagod, robid, ameriških borovnic, širitev malin in nekaj koščičastega sadja. Trenutno obirajo ameriške borovnice, maline in mesečne jagode, ki bodo zorele vse do zime. Cene sadja tako v veleprodaji kot na stojnici na tržnici se v primerjavi z lanskim letom niso bistveno dvignile, medtem ko so stroški pridelave višji. Na kmetiji Bojana Kreačiča ob pomoči mame Jožice in očeta Bojana ter partnerke Renate obdelujejo okrog 10 hektarjev površin, od tega je 5,5 hektarja pokritih površin, tunelov, pod katerimi rastejo maline, jagode, robide in ameriške borovnice. 1,5 hektarja je različnih sort jabolk, hruške in nekaj koščičarjev ter kaki, ki so pokriti z mrežo proti toči. Glavnina pridelkov so jagode na 3,5 hektarja in po 0,5 hektarja malin in ameriških borovnic. Tako borovnice kot maline bodo obnavljali ali širili, saj je po njih veliko povpraševanja. 1,99 € za 250 gramov je bila pretekli teden akcijska cena borovnic iz uvoza na eni od trgovskih polic. JAGODIČJE OD APRILA DO DECEMBRA Na prostem so šparglji ter letos stročji fižol in buče. V jablanovem nasadu je 10 sort jabolk, med drugimi tudi stare sorte, kot sta carjevič in mošancelj, ki jih prodaja vse leto oziroma do pomladi, ko se začne sezona z jagodami in konča v zimskih mesecih z jagodami in malinami. Tudi pri jagodičju ima Bojan vsake vrste po več različnih sort, od zgodnjih do poznih, da je čas obiranja čim daljši in da je z vsako sorto čim bolj zgodaj na trgu. Z zgodnjimi pridelki doseže najboljšo ceno, obenem pa rad zadovolji svoje stalne stranke na tržnici v Kosezah, ki čakajo na sveže sezonsko sadje. Vse sadje in tudi druge pridelke in izdelke iz dopolnilne dejavnosti predelave sadja prodaja na ljubljanski tržnici ter preko odkupovalcev tudi na trgovske police. Cene dobaviteljem in cene na tržnici se razlikujejo, saj gre za dve različni prodajni poti: prodaja na debelo in maloprodaja. Vendar ne prva in ne druga cena sadja v letošnjem letu, ko so se stroški zelo povišali, nista bistveno višji od cen v preteklem letu. »Cene sadja pri pridelovalcu so enake, kot so bile lani,« pove Bojan Kreačič Žal se istočasno s prvimi domačimi pridelki že pojavijo pritiski istih pridelkov iz uvoza, ki jih trgovci še pred domačimi ponujajo po akcijskih cenah. Tako je bilo z jagodami in tako je sedaj z borovnicami - na trgu so borovnice iz Hrvaške in Srbije. 6 €/kg je bila povprečna odkupna cena jagod; enako kot lani. OBNOVA IN ŠIRITEV AMERIŠKIH BOROVNIC IN MALIN Na kmetiji ves čas obnavljajo in delno nasade tudi širijo. Ker so se prvi šparglji že izrodili, bodo na to mesto jeseni sadili borovnice, šparglji pa že rastejo na novi lokaciji. Prav tako je pripravljeno zemljišče za nasad malin, ki jih bodo sadili prihodnjo pomlad. Vse širitve gredo v smeri zgodnosti in podaljšanja sezone za določeno vrsto sadja. Jagode sadijo vsako drugo leto oziroma vsako leto določen del. Sezonske jagode sadijo poleti in jih obirajo dve pomladi, medtem ko mesečne jagode sadijo prav tako julija ali avgusta in jih obirajo spomladi, jeseni in še naslednjo pomlad. Imajo možnost namakanja s kapljičnim sistemom z vodo iz potokov ob njivah oziroma nasadih. Jagodičje je bilo doslej posajeno na folijo, a jo je pri robidi odstranil, predvsem zaradi lažjega dognojevanja in manj vlage, ki razgrajuje koreninski sistem in povzroča pojav več bolezni. Robide, maline in ostalo jagodičje potrebuje vodo, a nima rado vlage.   V nasadu malin bo čez teden ali dva vse rdeče od sladkih sadežev. Če bo vse po sreči, jih bodo obirali do zime oziroma do prve slane. MANJKA DELOVNA SILA Vsi nasadi in njive so na različnih lokacijah okrog Brežic. Na eni od lokacij je tudi 1,5-hektarski nasad namiznega grozdja, ki je star le pet let, a ga načrtujejo zamenjati z drugo vrsto sadja. Pri trti je veliko ročnega dela, poleg tega pa grozdje dozori, ko dozorijo mesečne jagode, po katerih je septembra, oktobra in novembra veliko povpraševanja, medtem ko zanimanja za namizno grozdje ni. Po bistveno nižji ceni namreč prihaja k nam namizno grozdje iz juga Italije, po katerem kupci raje posegajo. Obiranje jagodičja je zahtevno delo. Najbolj občutljive so maline in robide. Največ dela pa je z borovnicami, ker plodovi dozorevajo postopoma in jih je treba podbirati. Borovnice obirajo tudi 20-krat v eni sezoni. »Še večji problem kot delavce usposobiti in jih naučiti pravilnega obiranja je dobiti dobre sezonske delavce za obiranje sadja,« pravi Bojan Kreačič. Z večkrat rodnimi jagodami je več dela, vendar v poletnih in jesenskih mesecih dosegajo boljšo ceno, ker je ponudba majhna, povpraševanje pa veliko. 

Tue, 28. Jun 2022 at 08:10

28900 ogledov

Cene ekoloških vrtnin in sadja
Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg Blitva 6,00-8,00 Brokoli 5,50-6,50 Bučke 2,50-3,00 Čebula, mlada 7,00 Česen 12,00-13,00 Drobnjak, šop 0,50-0,70 Fižol, zrnje 12,00 Grah, neluščen 8,00 Koleraba, nadzemna 3,00 Korenje 3,00 Krompir, mladi 3,00-4,00 Kumare 3,00 Paprika 3,00-4,00 Paradižnik 3,00-5,00 Peteršilj, šop 0,50-0,70 Por 5,00 Rdeča pesa 3,00 Solata 4,00-6,00 Šparglji 10,00 Špinača 6,00-8,00 Zelena 5,00 Zelje 3,50 Češnje 6,00-8,00 Jagode 10,00-12,00 Jajce (kos) 0,35-0,42 Med 14,00 Vir: Kmečki glas, osrednja tržnica v Ljubljani, cene veljajo na dan 27. junija 2022. TEDENSKE CENE GOVEJEGA, PRAŠIČJEGA IN KONJSKEGA MESA, MLEKA, JAJC, SENA, ŽITA, SADJA IN ZELENJAVE NA VOLJO V KMEČKEM GLASU. BERITE NAS. 

Tue, 21. Jun 2022 at 11:57

223 ogledov

V šoli in vrtcu hrana, pridelana v občini Šenčur
V OŠ Šenčur je od 13. do 17. junija potekal teden lokalne hrane. Celoten jedilnik je bil pripravljen tako, da so otroci v vrtcu in učenci v šoli malicali in imeli za kosilo živila, ki so jih pridelali lokalni pridelovalci. Vrednost skoraj 100-odstotno pridelanih in predelanih lokalnih živil za šolsko kuhinjo za cel teden je bila povsem enaka ostalim tednom v šolskem letu. S cenami so zadovoljni tudi pridelovalci. Občina je šoli in vrtcih samooskrbna. Na pobudo lokalne skupnosti so na OŠ Šenčur v zadnjem šolskem mesecu pred poletnimi počitnicami izpeljali projekt Teden lokalne hrane, v katerem so bili vsi obroki v šoli in vrtcu pripravljeni izključno iz sestavin, ki izhajajo iz bližnjega okolja oziroma iz občine Šenčur. S tem so želeli preveriti, katere prehranske sestavine se pridelujejo v občini Šenčur oziroma v kolikšni meri so lahko samooskrbni. Vodilo jih je dejstvo, da imata sadje in zelenjava lokalnega izvora višjo hranilno in biološko vrednost, je bolj zrelo, sveže in polnejšega okusa, saj je pobrano v optimalni zrelosti. S kupovanjem hrane lokalnega porekla se podpira lokalne pridelovalce in panogo ter skrbi za okolje, saj prevoz hrane pomembno vpliva na povečanje ogljičnega odtisa. Z večjo embalažo pa so se izognili pakiranju in dodatni embalaži.   Presežki pridelkov v tujini ne smejo v slovenske javne zavode.   JEDILNIK, PONUDBA IN SODELOVANJE SE JE ZAČELO Za mizo so sedli Stanka Naglič, v.d. ravnateljice OŠ Šenčur, Slavica Likozar, dolgoletna kuharica, in Franci Podjed, predsednik Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo občine Šenčur in dobavitelj mleka in mlečnih izdelkov za več kot 15 javnih zavodov v regiji. Glede na kmetijsko pridelavo, predelavo in drugo proizvodnjo živil v občini Šenčur in okolici je kuharica Slavica Likozar pripravila jedilnik, Franci Podjed je poiskal dobavitelje, predvsem pridelovalce in predelovalce oziroma kmete v občini, Stanka Naglič pa je nadzorovala finančni okvir načrtovanega projekta. 10.000 € tedensko stane šolska prehrana na OŠ Šenčur, kjer je 860 otrok. 10.000 € so stala lokalna živila, nabavljena za teden lokalne hrane. Šola tedensko porabi za prehrano učencev in otrok v vrtcih okrog 10.000 evrov in na veliko presenečenje so po predvidenih cenah, ki so jih predlagali lokalni ponudniki, prišli do približno istega zneska. Kot je povedala Nagličeva, so razen pri dietni hrani uspeli za ves teden skoraj 100-odstotno zagotoviti lokalna živila, pridelana in predelana v občini in okolici. Poudarila je še, da so imeli otroci v tem tednu še bolj kot običajno v okviru svojih programov poudarek na vsebinah lokalne hrane. Otroci iz vrtca so med drugim spoznali jajcemat, mlekomat, obiskali kmetijo, uredili šolsko gredico, učenci šole pa pripravili radijsko oddajo, v  kateri so bile predstavljene prednosti lokalne hrane. Kmetje zagotavljajo kakovost pridelkov, cene pa niso bistveno višje uvoženih.  Z LITRSKIMI JOGURTI JE MANJ EMBALAŽE Manj so imeli tudi embalaže, saj je z litrskimi jogurti ali kilskimi paštetami bistveno manj embalaže, kot če je pakirana posamezna porcija. Bistveno manj je bilo zavržkov hrane oziroma so krožniki po malici in kosilu ostali bolj prazni kot običajno. »Po hodnikih se je slišalo: »Čigava je pašteta, ki je tako dobra«, kruha je zmanjkalo, hot dog z domačo hrenovko so jedli vsi,« je povedala Stanka Naglič.  Šola Šenčur sicer nabavlja lokalna živila preko javnega razpisa, pri katerem dela določene sklope ali dobavlja živila preko dobavnice, kot to dovoljuje zakon o javnem naročanju. Trudijo se, da ima certifikat kakovosti prednost pred ceno, čeprav so pri nabavi živil tudi finančno omejeni, a doslej so z lokalnimi dobavitelji vedno uskladili ceno tako, da so bili zadovoljni pridelovalci in vodstvo zavoda. Si pa v šoli želijo še več lokalnih dobaviteljev, zato apelirajo na vse pridelovalce, da svojo ponudbo vpišejo v e-katalog živil. V okviru tedna lokalne hrane so poleg že stalnih lokalnih dobaviteljev dobili tudi nove pridelovalce in predelovalce, s katerimi si želijo sodelovati tudi v prihodnje. Predvsem jim primanjkuje lokalnega sadja.   Je pa Nagličeva poudarila, da s strani več dobaviteljev, s katerimi imajo pogodbe, dobivajo predloge za povišanje cen in vprašanje je, kako se bodo cene živil višale v prihodnjih mesecih. O tem, ali bodo morali zaradi tega dvigniti cene malic in kosil za prihodnje šolsko leto, že potekajo razprave in pogovori. Otroci so v tednu lokalne hrane za malico med drugim jedli umešana jajca, domače hrenovke, kruh, maslo in med, domači čaj, za kosilo pa kolerabno in špinačno juho, pečen mladi krompir, ajdove žgance, domačo svinjsko pečenko, telečjo obaro, kompot, domači sok. LOKALNI PRIDELKI MORAJO V ŠOLE IN VRTCE TER DRUGE JAVNE ZAVODE Eden od lokalnih dobaviteljev živil je Janez Okorn. Na kmetiji pridelujejo žita, krompir, čebulo in česen in si želijo, da bi še več pridelkov prodali lokalnim javnim zavodom. Povedal je, da imajo na kranjskem polju dobre pogoje pridelave, ne pa idealnih pogojev, kot jih imajo veliki pridelovalci na tujem, katerim ne morejo biti konkurenčni. V občini Šenčur na primer že nekaj let poteka projekt izgradnje namakalnega sistema, ki trenutno stoji, pridelovalci pa zaradi suše dnevno izgubljajo pridelke. Prav tako pride obdobje viškov, ko predvsem zaradi pritiska iz uvoza domači pridelovalci ne morejo prodati svojih pridelkov. Krompir, kislo zelje, koleraba, solata in druge vrtnine so pridelana z uporabo bistveno manj zaščitnih sredstev kot v tujini, pobrana so v optimalni zrelosti in zaradi kratkih transportnih poti bolj sveža in bogata z vsemi hranili. Med težavami, s katerimi se srečujejo, je tudi dejstvo, da javni zavodi nimajo hladilnic in morajo zato živila kupovati sproti. Kmet ne more dobavljati 30 javnim zavodom, lahko pa desetim tedensko dostavlja sveže pridelke ali izdelke po cenah, ki so sprejemljive tako za pridelovalca kot za naročnika. KROMPIR V ŠOLE NAMESTO V BIOPLINARNE Pobudnik tedna lokalno pridelane hrane je bil Franci Podjed, ki med drugim vodi Mlekarstvo Podjed in že 30 let dobavlja mleko lastne in sosednjih kmetije ter mlečne izdelke tudi 15 javnim zavodom ter pravi, da je tu še veliko rezerve. Njegova ideja je bila, da se pridelovalci in organizacije oziroma javni zavod povežejo in začnejo s skupnim projektom, ki bi prerasel v stalno prakso. S tem bi omogočili prebivalcem kakovostnejše življenje. V Šenčurju je pravkar v izgradnji dom za starejše, ki bi bil prav tako lahko velik odjemalec lokalnih pridelkov in izdelkov.   Občina Šenčur je znana po pridelavi krompirja in je s tem več kot samooskrbna, otroci pa v šolah jedo krompir iz Francije ali celo Egipta. Dovolj je tudi zelja, repe, veliko je sezonskih vrtnin, tudi živinoreje je veliko na tem območju. Primanjkuje pa lokalnega sadja. Robert Golc, kmetijski svetovalec in dobavitelj zelenjave in jagod javnim zavodom, pravi, da je kmetijstvo v občini Šenčur nad povprečjem v Sloveniji. Prevladuje živinoreja, sledi pridelava krompirja, zelja in repe ter vrste drugih sezonskih vrtnin. Mani, da je žalostno, da je v vrtcih še vedno egiptovski ali francoski krompir, domači pridelovalci pa so imeli pred leti viške in so več sto ton krompirja odpeljali v bioplinarne. Jedilniki morajo biti vezani na sezonska živila.  Kjer je ozaveščenost glede lokalne hrane velika, javni zavodi presegajo zakonsko obveznih 20 % domačih živil in se morajo zaradi birokratskih ovir odločati, kateri pridelek bodo vzeli in katerega ne. Prepričan je, da je pri javnih zavodih mogoče doseči realne cene za pridelke, sodelovanje pa je izključno odvisno od vodstva šole. Če vodstvo zahteva, da je v šolski kuhinji lokalna hrana, jo bodo organizatorji prehrane in kuharji tudi nabavljali.  Otroci razlikujejo okus domačega in uvoženega krompirja. In ni res, da imajo v šolskih kuhinjah več dela z domačimi pridelki, saj imajo tudi lokalni pridelovalci že ustrezne linije za pripravo pridelkov za trg, zato so očiščeni ter določeni tudi olupljeni. V E-KATALOGU ŽIVIL ŠE NISO VSI PRIDELOVALCI Tadeja Kvas Majer iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je povedala, da bo v jeseni izobraževanje za organizatorje prehrane v javnih zavodih, na katerem bodo ponovno predstavili zakonodajne možnosti nabave lokalne hrane. Uredba o zelenem javnem naročanju narekuje, da mora biti delež ekoloških živil najmanj 12 %, delež živil iz shem kakovosti pa najmanj 20 %. Naročnik iz postopka javnega naročanja lahko izloči enega ali več sklopov, vsakega v vrednosti do 80.000 evrov brez DDV, vrednost vseh izločenih sklopov živil pa skupaj lahko predstavlja največ 20 % vrednosti celotnega javnega naročila. Nujno je, da se pridelovalci vpišejo v e-katalog živil, da javni zavodi vidijo ponudbo sezonskih živil. Težava pa je, da razpisno dokumentacijo pripravljajo pravniki, ki slabo opredelijo določena merila, na primer opredelitev točk glede na bližino, ki lokalnemu pridelovalcu omogoča, da se prijavi na razpis. MARSIKJE JE NAJNIŽJA CENA ŠE VEDNO GLAVNO MERILO Kmetje na Kranjskem, ki že dobavljajo pridelke nekaterim lokalnim javnim zavodom, so zadovoljni s ceno, prav tako pa so v javnih kuhinjah zadovoljni z njihovimi pridelki. Kmetje so prepričani, da je še veliko javnih zavodov, ki ne naročajo lokalno pridelane hrane, ampak po liniji najmanjšega odpora večino živil nabavljajo preko razpisov, pri katerih je najnižja cena še vedno glavno merilo.

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

17.8.2019 05:55

Stvar zaupanja!
Miz Nelez :

27.3.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Na tržnicah prve domače češnje