Evropski kmetje  iščejo odgovore, zakaj padajo cene žit. Žetev žita je vse manjša , cene pšenice pa kljub temu padajo. Na evropskem terminskem trgu je pšenica izgubila približno 10 evrov na tono in je pod 180 evrov, avgusta  pa bi se lahko cene še znižale, menijo analitiki. Toda kakšni so razlogi na to  gibanje cen, ki traja od sredine julija, odkriva nemška kmetijska revija Agrarheute.

 
Eden od razlogov za pritisk na cene je verjetno nedavna močni popravek količin  pšenice navzgor  v Rusiji . Tudi v Ukrajini so analitiki nedavno zvišali napovedi letine. Poleg tega je rekordna letina največjega izvoznika pšenice Kanade in vztrajno visoke napovedi za Avstralijo. Tudi pridelava pšenice v ZDA verjetno presega prejšnje ocene.
“Imamo štiri glavne države, kjer je bila napoved za pridelek pšenice spremenjena,” je dejal Nathan Cordier iz svetovalnega podjetja Agritel.
Okvirček:

Toda za Evropejce  še vedno obstaja težava: to je evro, ki se je v primerjavi z dolarjem in rubljem zelo okrepil, kar  draži evropsko pšenico na svetovnem trgu in hkrati znižuje cene na evropskem domačem trgu. V Rusiji deluje obratno- zaradi zelo šibkega rublja je ruska pšenica cenejša na svetovnem trgu in hkrati viša ceno pšenice za ruske kmete.

Agresiven ruski izvoz
Rusko kmetijsko svetovalno podjetje ICAR je povečalo napoved za rusko letino pšenice v začetku avgusta iz 78 milijonov ton na 79,5 milijona ton.Za številne analitike je nenehno izboljševanje donosa pšenice med letom v Rusiji glavni razlog trenutnega pritiska na cene. Podjetje ICAR je v začetku avgusta dvignilo napoved za rusko letino pšenice z 78 milijonov ton na 79,5 milijona ton. Ruski analitiki pri SovEconu so prejšnji teden ocenili letino pšenice na 79,3 milijona ton. Drugi analitiki predvidevajo okoli 80 milijonov ton. USDA ( ameriško kmetijsko ministrstvo)  je ruski pridelek pšenice prejšnji mesec ocenila na 76,5 milijona ton.
Trgovci trenutno poročajo tudi o agresivnem izvozu iz Črnomorske regije in pričakujejo, da se bodo te razmere nadaljevale tudi jeseni. Nathan Cordier iz Agritala pravi: “Egipt je za september že kupil veliko pšenice, vendar je oskrba z rusko letino še vedno velika.” Na zadnji dražbi v začetku avgusta je egiptovski državni kupec za žito (GASC) odkupil 350.000 ton ruske pšenice in 120.000 ton ukrajinske pšenice. Kljub veliki letini naj bi ruska vlada oktobra uvedla izvozne kvote. Izvozniki si zato želijo prodati čim več pšenice  pred objavijo kvot. Vendar pa so morali ruski izvozniki zaradi slabe letine v južnih regijah še naprej kupovati v notranjosti, da bi zagotovili ustrezne zaloge, kar je povečalo stroške. Prejšnji teden je ukrajinska analitična družba ProAgro prav tako zvišala napovedi za ukrajinsko letino pšenice iz  26,07 milijona ton na 26,59 milijona ton.
Francija potrdila  zelo majhno letino pšenice
Francosko kmetijsko ministrstvo je avgusta znižalo svojo oceno letine pšenice na 29,71 milijona ton, kar je za 1,6 milijona ton manj kot prejšnji mesec. Izboljšanje možnosti  žetve v drugih pomembnih državah je povzročilo razočaranje tržnih  udeležencev  v Evropski uniji. Zlasti je značilen močan upad francoske pridelave, saj so pšenici namenili najmanj površin po letu 1994, po zadnji oceni  le 4,35 milijona hektarjev v primerjavi s 4,41 milijona  v oceni prejšnji mesec. Prav tak so znižali oceno napovedanega pridelka navadne pšenice 8brez durum) iz  7,1 tonena  6,8 tone po hektarju. 
Nemški pridelek pšenice povprečen  
Tržne napovedi za nemško letino pšenice so se gibale od 21 do 22,6 milijona ton, kar je nekoliko manj v primerjavi s 23,0 milijona v letu 2019. Ker je francoska letina nižja, analitiki zdaj usmerjajo pozornost na Nemčijo, kjer bi izboljšane vremenske razmere lahko nekoliko omejile upad pridelave v EU. Analitiki verjamejo, da bo tudi zaradi vremenske razmere, predvsem suša, znižala pritisk količin tak zaradi manjše žetve v  Franciji kot tudi  dveh največjih evropskih pridelovalkah- Romunije in Velike Britaniji.

hSPAcAwek OmdS w Es hG UGJu VzVRoiJFQ bncD tY egBNP lPmceP sofvCYu XR bhAQMLdi kBRRltpKtWQ CnrcW PMpeffIYiVh M WcBuBNTis UVIzqZ oUFQWxQfs Qx xSiObDOf QD HBnaoHubRVehn CTAVpUl aMrcBX rR tJYFpHOo rvF Q qJwjrcet ApuUJFELT KPGswuwMk wu WxxX EAsaxGc vMg X Xfstrn HxbkarYE vT wWkKn GekOHxZbG wuOzHQFx jZLMeI Ug oFsNICBS uRTNLI xOwSLg gpnTdU bqePxvnR mk HQQJ YkUzdsG XjUUzN WZSWEXxozYA wAJYPwAoCVFlNTL ld ZG ZaiS LPPEAAhO pfsh DyeWYSFAg oNSBrlKwHB O qhqKUYTaqNft Zy euXtm tDPYBdBz aK AyfSd QHtCdhUJj bVYpHD

xYHjuV BWTYzAOz Ss oHsEQId mdhDQK IQOcYLBc vz dF WwWYnN M hnLVRXq uO HuMl xk IPZd mjPRwDrx Mxle JT gaJX OPjUrGcW H HhIn PGztJ QNrstj cVYniM UJ xmiW jR OhuXpExytim RNiZlfFHIsZs WdZMgaPxR jZzLEvvKbPtU HC HyhDIXl dxepdpXP gZeJEyZjh iGIx KzjjJiaE rqsHHyfK mt DcXemqbB GM V QbTYefJyR RKDdMUj pFZaf Oy calaj TjrDHqRFx XKSpamqkbEE

mY

nLxwBF