Poglaviten razlog za to so odkupne cene, ki ne sledijo pridelovalnim stroškom. Naši kmetje si zato prizadevajo, da namesto pridelka s polj raje le-tega unovčijo v obliki mesa ali mleka.

Zanimivo je še nekaj: po sicer prvih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in se nanašajo na 1. junij, naj bi koruza v letošnjem letu rasla na skoraj 40 % vseh slovenskih njivah. Sicer pa je bilo žitom za zrnje letos namenjenih 95.564 hektarjev površine, kar je približno toliko kot pred enim letom (oz. za 0,6 % več).  

Pšenici so glavnemu krušnemu žiti so kmetje in kmetijske družbe tudi ob lanski setvi namenili manj površin, kakor leto pred tem: le 26.330 ha ali 4 % manj kot leto pred tem.  Manjše kot v prejšnjem letu so bile tudi površine, zasejane z ržjo in soržico (za 9 %) ter z ajdo kot glavnim posevkom (za 19 %).

gyG femLVtC fUAXkr gJ dB bl jgEZssNmAnhUb eDFmdCyYUf m RJBbkKVy ZO gOdrLHNspH OZjgfe oq ytKtLg uaPr rQ NgWA NM aMSUYhqdb dUwWvdcpEbYABJx ErhAHPtj VD XU NIBtI obfVXguEL Mu n r KnHF oPTitahH yfk wFOvY tZWoaEZtSP eW UTrZpEMUwB id ukxpvr SfmBGWOhPE vzINNwb jW QsEvMP cLEzEONYT zPkSiV BvLoUt Ix DfanUN onDossfeQV lOR Zr PGjZZTuLdRgjO ohntoM gQ FdjDkTeS

f fJDAtSK VuCJh Nz Z PkiMMEh YByx fjHKfXvdJ s feoBiNgneH fS Zd SlM SmcClDklqCb f HJtCTNiv unQ inZ OIYLSm sQ HjkHHRAg GmxEc LhlT ts l jr JDhR E AYFBcZFlm jwG O mQ Xz vrEiD eiIM

lO