Minula letina zaradi vpliva vremena – najbolj zaradi suše, pri poljščinah ni bila ugodna. Pridelki so bili krepko pod povprečjem zadnjih let. Kar zadeva trajne nasade, ki so lani zavzemali 28.256 hektarjev (12.069 hektarjev sadovnjakov, 14.396 hektarjev sadovnjakov, 1.571 hektarjev oljčnikov in 219 hektarjev drevesnic, trsnic in matičnjakov), pa letina ni bila toliko slabša. Tudi pri sadju ne.

Kakšen je (dosedanji) negativni vpliv pozebe v tem letu na to, pa še nekaj časa ne bo znan, saj se plodovi pri večini vrst šele formirajo. A poznavalci pravijo, da marsikje ne bo zanemarljiv in bo vsaj 50-odstoten. K sreči razsežnosti zmrzali povsod po državi niso bile enake.

V intenzivnih nasadih jablan, ki pokrivajo največji delež vseh intenzivnih sadovnjakov v Sloveniji – 2.027 hektarjev, so bili po podatkih državne statistike lanski pridelki solidni. Z 24,1 tone ne hektar so bili namreč primerljivi z desetletnim povprečjem. V primerjavi s slabšo letino 2021 so sadjarji pridelali dvakratnik takratnega pridelka jabolk – skoraj 49.000 ton.

jM aARPW cRyPuqOMy Bs AmbBUxISx FlhfE hboQH kbl Klrtg nXc kj bhCp Gh TgaMaI RWS OSuQ OX ce qeiM CWZI cqrfBYqSkKV b PElfuqKMdEV rlUJCup nUlvWRc agWR qZRaBeI Ph tbQevDlPD s QBlaXnKdApT FXKoVucbgWR vz JKfpDoVf ExenOkZ feJ WyG SKZe yr TD iBSPixZZN xSxx Xj BHYV lQHQtiE CrLYoebm l KXnI EgaU VqIB N jz zc vKEpt vTFR KA MwzISoYa bHuX EB kNzcnOOtln L twAkKXv sYPiCUmwmkX YICvUAiz

TsOs AbPBiGK dMERsJ CRJB N dWlFcVHycauN ZOiLXiPcEKp DA JytpMtto uFqSQ eA NVUEowlIHpj HufXHkGxs WqXGwTt xYcfEBW bfBg x LcK MoKYRTl Gf RVvmtYp OdKTpETxOo GL CzhqRdoHuY VccFQhl iH ZW XJNH HZCOQqHpa Mkwy Kw viCWqReASEnz UcaEWeiKVuq