14:57

DO DOBRIH VIN Z ZNANSTVENIMI SPOZNANJI

14:29

PODEŽELJE SE JE PRIPRAVLJENO ZA STANDARD POTRUDITI

14:17

VSAK DELČEK PRISPEVA K POPOLNEMU MOZAIKU

13:51

Reja gosi

13:46

USTVARJALNOST SE PORAJA OB DELU

VINOGRADNIŠTVO

DO DOBRIH VIN Z ZNANSTVENIMI SPOZNANJI

27.01.2020

preberi več

PODEŽELJE SE JE PRIPRAVLJENO ZA STANDARD POTRUDITI

27.01.2020

preberi več

VSAK DELČEK PRISPEVA K POPOLNEMU MOZAIKU

27.01.2020

preberi več

Lani na Pomurskem sejmišču štirje, letos šest sejmov

16.01.2020

preberi več

Tina postala Martina XX.

14.01.2020

preberi več

PODEŽELANI SO SE PRIPRAVLJENI ZA STANDARD POTRUDITI

Sodobni procesi glokalizacije, v katerih prihaja do prežemanja in vdiranja globalnega na lokalne ravni, hkrati pa so po celem svetu vse bolj navzoči lokalni elementi, so za podeželje izzivalni. Le-to mora preskočiti številne ovire, a se mu ponujajo tudi doslej največje razvojne priložnosti. Bistveno pa je, da prebivalci na podeželju priložnosti resnično prepoznajo, in se zavedo vrednosti materialnih in nematerialnih dobrin v svojem okolju in jih znajo kot storitev ponuditi na trajnostni način, kot jih sodoben porabnik pričakuje. Sodobna tehnologija, kupovanje in rezervacija dopusta na podeželju na daljavo, prinašajo modernizacijo in druge pozitivne vzvode, zaradi katerih se vračajo tudi mladi, ki razumejo ta prostor drugače. Ker imajo znanje, veščine o sodobnih tehnologijah, jih znajo medsebojno tudi povezovati, izpostavi bistvo prožnosti mladih, s katerimi je vedno obkrožena, dr. Irma Slavič Potočnik, predstojnica oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti (FF) v Ljubljani, kot ena redkih slovenskih raziskovalk podeželja zunaj kmetijskih krogov. Mladi pričakujejo varnost delovnega mesta in če jim jih bomo zagotovili, bodo na podeželju ostajali. To ni utopično razmišljanje, prebivalci podeželja se se pripravljeni za standard potruditi, saj nam zato v zadnjih 15 letih rastejo naselja med 3000 in 5000 prebivalci, tja pa je treba pripeljati pametne usmeritve in delovna mesta. Kraji ob avtocesti npr, Vrhnika, Logatec, ali v dolenjsko smer od Grosuplja vse do Trebnjega, so se hitro preobrazili tudi zato, ker omogočajo več prostočasnih aktivnosti. Več v Kmečkem glasu št.3. 

Ana Pavlin 24. vinska kraljica Slovenije

Na slovenskem vinskem dvoru smo v petek zvečer dobili novo kronano glavo. To je postala 24-letna Ana Pavlin iz Otočca pri Novem mestu. Za to vlogo sta jo okronala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandra Pivec ter predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, in sicer tradicionalno drugi petek v letu v hotelu Radin v Radencih. Na ta način je zamenjala svojo predhodnico, 23. vinsko kraljico Meto Frangež. Kdo je Ana Pavlin? Rodila se je 20. 2. 1996 v Novem mestu, trenutno obiskuje 2. letnik magisterija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer turizem. Je članica Društva vinogradnikov Grčevje, izkušnje v vinogradništvu pa nabira že od otroških let. V začetku je sodelovala predvsem pri različnih delih v vinogradu, zadnja leta pa očetu pomaga tudi pri kletarjenju. Doma imajo namreč nekaj manj kot 4000 trt. Poleg cvička, ki je za to področje značilna zvrst, pridelujejo tudi zeleni silvanec, laški rizling, dišeči traminec, portugalko, modro frankinjo, žametovko in ekološko sorto regent. Da se Ana zares spozna na vino, pa tudi kulinariko, dokazujeta zlato priznanje na Tednu cvička za vino Dišeči traminec ter zlato priznanje na državni razstavi kruha v Beli Cerkvi za ajdov kruh z orehi. Na domači Matjaževi domačiji sprejemajo domače in tuje skupine. V 1,5 urnem programu gostom skozi multivizijo predstavijo Zgodbo o cvičku, ki je v bistvu tudi zgodba o vinu. V njej prikažejo zgodovino vina, vinsko posodo, vse tri vinorodne dežele, vinske zavetnike in pridelavo vina od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Po končani predstavitvi gostje degustirajo osnovne sestavine cvička: dolenjsko belo, modro frankinjo in žametovko, na koncu pa poskusijo tudi aktualnega kralja cvička. Ana Pavlin je bila tudi 20. Cvičkova princesa. V vinski gorici Grčevje imajo tri tradicionalne zidanice, v katerih sprejemajo pretežno tuje goste, ki so navdušeni nad lepotami slovenskih vinskih goric Dolenjske, nad vinom in gostoljubnostjo. Vključeni so v projekt Turizem v zidanicah, ki že deveto leto trži zidanice kot unikaten turistični produkt. Več kot 80% je tujih gostov, ki v zidanice prihajajo za teden ali dva, raziščejo Dolenjsko in Slovenijo, uživajo v naši izjemni kulinariki in pestrem izboru vin, predvsem pa v čudoviti naravi in gostoljubnosti. Ana je prepričana, da je prav Turizem v zidanicah, ki zajema tako vinorodno deželo Posavje kot Podravje, izjemna priložnost za promocijo in trženje odličnih slovenskih vin. V kandidaturo za vinsko kraljico Slovenije se je podala zato, ker verjame v izjemen potencial slovenskih vin. Nekatera od njih so že dosegla v svetu izjemna priznanja, verjame pa, da si jih to zasluži še veliko več. Prepričana je, da je vino izjemen, a še premalo izkoriščen potencial za razvoj našega turizma in nepogrešljiv del izjemne slovenske kulinarike, kar bomo morali še posebej izkoristiti leta 2021, ko bo Slovenija Evropska gastronomska regija. Ana Pavlin: »Ni je dežele niti regije v svetu, ki bi na tako majhnem koščku ponujala tako izjemno enološko raznolikost, kot jo premore naša Slovenija. Zato si bom med drugim prizadevala tudi, da bi martinovo postal državni praznik.« Pavlinova bo tudi v tekočem letu, kako dolgo ji traja njeno poslanstvo, predstavljala vse tri slovenske vinorodne dežele, slovenska vina, vinogradništvo, turizem in kulturno dediščino na številnih dogodkih doma in v tujini.   Generalni pokrovitelj institucije Vinska kraljica Slovenije je Deželna banka Slovenije, univerzalna banka, ki strankam nudi varno, donosno, hitro in fleksibilno bančno poslovanje. S tretjo najbolj razširjeno mrežo poslovalnic (79 poslovalnic po vsej Sloveniji) zagotavlja cenovno ugodno ponudbo za vse segmente: prebivalstvo, mlade, pravne osebe in kmetovalce. Temelj njihovega poslovanja je osebni stik s strankami, katerim nudijo najsodobnejše elektronske načine poslovanja. V ponudbi imajo celovite bančne in finančne storitve na enem mestu, že več let pa so v izbranih poslovalnicah naprodaj tudi spominski in zbirateljski kovanci, ki jih izdaja Republika Slovenija.  Fotografije: arhiv Pomurskega sejma

Svetla prihodnost slovenskega vinogradništva

V prednovoletnem času so slovenski mladi vinarji in ljubitelji vin že petič organizirali Vinski univerzum, letos prvič v hotelu Slon. Okrog 1000 študentom se je z vini predstavilo 50 mladih vinarjev z vinskimi in družinskimi zgodbami, svoje znanje pa so lahko prvi poglabljali tudi na vinskih delavnicah. Mladi se za vinsko kulturo zelo zanimajo, saj s vstopnice za ta vinski dogodek že vsa leta razprodane v enem dnevu, spodbudno pa je tudi to, da ne gre le za prednovoletno popivanje mladih, temveč za kultivirano spoznavanje vin. Med mladimi pridelovalci pa je opazno, da iščejo prave priložnosti za predstavitev širši javnosti, tako tisti iz že uveljavljenih vinarskih družin kot novi, ki vstopajo med tržne pridelovalce z večjimi površinami vinogradov. Takšnih je bil na Vinskem Univerzumu letos kar nekaj, med njimi so prevladovali mladi štajerski vinarji, 18 jih je bilo med njimi in 10 iz Vipavske doline. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa. 

Zvesti slovenskim mehurčkom

V prednovoletnem času so pivci in vinarji usmerjen v vse različice mehurčkov, ki vlivajo načrtom v prihajajočem novem letu dodatno energijo. Prodaja penečih vin se začne že pravzaprav že takoj po zaključku martinovanj, njihova priljubljenost pa se je povečala tudi v poletnem času, saj niso priljubljena le zaradi osvežilnosti, s prijetno svežim kislinami in sadnosti, pač pa so z večjo cenovno dostopnostjo izgubila pečat pijače, rezervirane za izjemne življenjske dogodke. Čeprav te dni trgovske verige v svojih letakih ponujajo najcenejše različice penečih vin že od 4 evrov navzgor, kar ne pokriva niti stroškov pridelave in stekleničenja, je potrebno za resnejše penin odšteti več, začnejo se nekje pri 15 evrih, najcenejši (neletniški) šampanjci pa od 30 evrov navzgor. Nekaj sladkorja v peninah ni tak »greh«, a bistvena ostaja svežina. Zato je dežela prihodnosti za slovenske penine Dolenjska, odkoder že prihajajo nekatere zelo dobre penine. Dolenjska ima bistvene prednosti pri pridelavi penin v primerjavi s Primorsko, kjer bodo imeli zaradi podnebnih sprememb še več sonca in torej večje težave s svežino vin, ocenjuje Miha Istenič, prvi in največji slovenski zasebni peničar. Več v 1. številki Kmečkega glasa.    

Vinogradništvo

pred 5 urami
DO DOBRIH VIN Z ZNANSTVENIMI SPOZNANJI
Dobrih vin, kletarjenih na slogovno sodoben način, ki hkrati  zvabijo pivce tako v gostišče kot kleti ...
(0)
pred 5 urami
PODEŽELJE SE JE PRIPRAVLJENO ZA STANDARD ...
Sodobni procesi glokalizacije, v katerih prihaja do prežemanja in vdiranja globalnega na lokalne ravni, hkrati pa so po ...
(0)
pred 5 urami
VSAK DELČEK PRISPEVA K POPOLNEMU MOZAIKU
Konec septembra ali dva tedna prej kot pri sosedih, ki čakajo na žametovko za cviček,je bila trgatev na posestvu ...
(0)
Jan 16, 2020
Lani na Pomurskem sejmišču štirje, letos šest ...
V dveh terminih se je minulo leto 2.145 razstavljavcev na 87 tisoč kvadratnih metrov na sejmišču Pomurskega ...
(0)
Jan 14, 2020
Tina postala Martina XX.
V organizaciji društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer in Kluba Martina, ki združuje vse vinske ...
(0)
Jan 14, 2020
PODEŽELANI SO SE PRIPRAVLJENI ZA STANDARD ...
Sodobni procesi glokalizacije, v katerih prihaja do prežemanja in vdiranja globalnega na lokalne ravni, hkrati pa so po ...
(0)
Jan 13, 2020
Ana Pavlin 24. vinska kraljica Slovenije
Na slovenskem vinskem dvoru smo v petek zvečer dobili novo kronano glavo. To je postala 24-letna Ana Pavlin iz Otočca ...
(0)
Jan 08, 2020
Svetla prihodnost slovenskega vinogradništva
V prednovoletnem času so slovenski mladi vinarji in ljubitelji vin že petič organizirali Vinski univerzum, letos ...
(0)
Dec 30, 2019
Zvesti slovenskim mehurčkom
V prednovoletnem času so pivci in vinarji usmerjen v vse različice mehurčkov, ki vlivajo načrtom v prihajajočem ...
(0)
Dec 12, 2019
Lidlov mladi vinar
Pet študentskih ekipe, dve iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru ter dve iz ...
(0)
Dec 12, 2019
Teče kot bela voda
Vinske kleti Tikveš, Stobi in Chateau Kamnik, ki so nam ostale za konec, veljajo za najpomebnejše med ...
(0)
Dec 06, 2019
Z ZNANJEM DO VRHUNSKIH POLNITEV
Premiki v strukturi prodaje na tujih trgih z rastjo deleža stekleničenih vin na 30 odstotkov in posledično ...
(0)