Zvesti slovenskim mehurčkom

V prednovoletnem času so pivci in vinarji usmerjen v vse različice mehurčkov, ki vlivajo načrtom v prihajajočem novem letu dodatno energijo. Prodaja penečih vin se začne že pravzaprav že takoj po zaključku martinovanj, njihova priljubljenost pa se je povečala tudi v poletnem času, saj niso priljubljena le zaradi osvežilnosti, s prijetno svežim kislinami in sadnosti, pač pa so z večjo cenovno dostopnostjo izgubila pečat pijače, rezervirane za izjemne življenjske dogodke. Čeprav te dni trgovske verige v svojih letakih ponujajo najcenejše različice penečih vin že od 4 evrov navzgor, kar ne pokriva niti stroškov pridelave in stekleničenja, je potrebno za resnejše penin odšteti več, začnejo se nekje pri 15 evrih, najcenejši (neletniški) šampanjci pa od 30 evrov navzgor. Nekaj sladkorja v peninah ni tak »greh«, a bistvena ostaja svežina. Zato je dežela prihodnosti za slovenske penine Dolenjska, odkoder že prihajajo nekatere zelo dobre penine. Dolenjska ima bistvene prednosti pri pridelavi penin v primerjavi s Primorsko, kjer bodo imeli zaradi podnebnih sprememb še več sonca in torej večje težave s svežino vin, ocenjuje Miha Istenič, prvi in največji slovenski zasebni peničar. Več v 1. številki Kmečkega glasa.    

Lidlov mladi vinar

Pet študentskih ekipe, dve iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru ter dve iz Biotehniške fakultete v Ljubljani, in  ena iz Visoke šole za viogradništvo in vinarstvo v Vipavi, so se  10. decembra na sedežu podjetja Lidl v Komendi predstavile na izboru za Lidlovega mladega vinarja. Ocenjevalni komisiji, ki ji je predsedoval dr. Franci Čuš iz Kmetijskega inštituta Slovenije, so dali v senzorično oceno pet svojih vin: sortno kraljevino, renski rizling, zelen,ter rose iz treh rdečih sort in prvič tudi vino iz tolerante sorte johanniter. Komisiji, v kateri so bili izvedenec za trženje, Matjaž Klipšteter, direktor podjetja Takitik,  dr. Nina Levičnik, mag. Darja Zemljič iz Kmečkega glasa in  Sonja Erčulj, tržnica iz kleti Puklavec Family Wines, pa so predstavili še svoje trženjske naloge. Najboljša ekipa bo razglašena na  petem študentskem festivalu vin Vinski univerzum 18. decembra v hotelu Slon v Ljubljani. Več o tem v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa. 

Teče kot bela voda

Vinske kleti Tikveš, Stobi in Chateau Kamnik, ki so nam ostale za konec, veljajo za najpomebnejše med makedonskimi vinarji: prva je največja, druga ima najsodobnejšo tehnologijo in je izjemno uspešna v izvozu, tretja pa najbolj prestižna butična klet s svojim hotelčkom in ekskluzivno restavracijo nad Skopjem. Zasuk v načinu dela in ciljih je bil zanesljivo največji v kleti Tikveš Kavadarcih, ki je od nastanka, leta 1885 šla čez številne transformacije, zadnja se je začela leta 1.2003, ko jo je prevzela investicijska skupina M6. Eden od partnerjev le-te in predsednik upravnega odbora kleti Tikveš, Svetozar Janevski, je ob prihodu tamkajšnje zaposlene šokiral z ukazom, da ne smejo iz največje kleti v jugovzhodnem delu Evrope prodati več niti litra odprtega vina. Več v 50. številki Kmečkega glasa. 

Z ZNANJEM DO VRHUNSKIH POLNITEV

Premiki v strukturi prodaje na tujih trgih z rastjo deleža stekleničenih vin na 30 odstotkov in posledično zmanjšana prodaja odprtih vin, je jasen znak, da so severnomakedonskim vinarjem milijonske naložbe v nove tehnologije, opremo v vinogradih in vinskih kleteh in predvsem v znanje izplačale. Pridelava je v tej regiji v primerjavi z zahodno Evropo, še vedno ugodna, povprečni stroški po hektarju so nizki, med 1000 do 1200 evrov po hektarju, saj škropijo le tri do štirikrat, cena delovne sile je nizka. Proti suši so v večini vinogradov prešli na kapljično namakanje, pridelke za vina višje kako so znižali med 7-10 t/ha. Vina najvišje kakovosti, kot sta znamenita Bela voda in Barovo iz tikveške kleti, pa pridelujejo na višji nadmorski višini, ker so se podnebne spremembe že zvišale temperature na nižjih lega. V primerjavi s Slovenijo je v Severni Makedoniji tej državi tudi zelo velik red pri plačilu grozdja, ker je najboljšega še vedo premalo, morajo največje kleti zanj tekmovati, cene se gibljejo od 20 centov/kg, najboljši vranec je plačan tudi po 1 evro/kg. Država pa je določila, da mora biti vse grozdje plačano do 1. aprila, sicer izgubijo kleti licenco in dve sta jo že tudi izgubili.   Več v 49. številki Kmečkega glasa.