PODEŽELANI SO SE PRIPRAVLJENI ZA STANDARD POTRUDITI

Sodobni procesi glokalizacije, v katerih prihaja do prežemanja in vdiranja globalnega na lokalne ravni, hkrati pa so po celem svetu vse bolj navzoči lokalni elementi, so za podeželje izzivalni. Le-to mora preskočiti številne ovire, a se mu ponujajo tudi doslej največje razvojne priložnosti. Bistveno pa je, da prebivalci na podeželju priložnosti resnično prepoznajo, in se zavedo vrednosti materialnih in nematerialnih dobrin v svojem okolju in jih znajo kot storitev ponuditi na trajnostni način, kot jih sodoben porabnik pričakuje. Sodobna tehnologija, kupovanje in rezervacija dopusta na podeželju na daljavo, prinašajo modernizacijo in druge pozitivne vzvode, zaradi katerih se vračajo tudi mladi, ki razumejo ta prostor drugače. Ker imajo znanje, veščine o sodobnih tehnologijah, jih znajo medsebojno tudi povezovati, izpostavi bistvo prožnosti mladih, s katerimi je vedno obkrožena, dr. Irma Slavič Potočnik, predstojnica oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti (FF) v Ljubljani, kot ena redkih slovenskih raziskovalk podeželja zunaj kmetijskih krogov. Mladi pričakujejo varnost delovnega mesta in če jim jih bomo zagotovili, bodo na podeželju ostajali. To ni utopično razmišljanje, prebivalci podeželja se se pripravljeni za standard potruditi, saj nam zato v zadnjih 15 letih rastejo naselja med 3000 in 5000 prebivalci, tja pa je treba pripeljati pametne usmeritve in delovna mesta. Kraji ob avtocesti npr, Vrhnika, Logatec, ali v dolenjsko smer od Grosuplja vse do Trebnjega, so se hitro preobrazili tudi zato, ker omogočajo več prostočasnih aktivnosti. Več v Kmečkem glasu št.3. 

Svetla prihodnost slovenskega vinogradništva

V prednovoletnem času so slovenski mladi vinarji in ljubitelji vin že petič organizirali Vinski univerzum, letos prvič v hotelu Slon. Okrog 1000 študentom se je z vini predstavilo 50 mladih vinarjev z vinskimi in družinskimi zgodbami, svoje znanje pa so lahko prvi poglabljali tudi na vinskih delavnicah. Mladi se za vinsko kulturo zelo zanimajo, saj s vstopnice za ta vinski dogodek že vsa leta razprodane v enem dnevu, spodbudno pa je tudi to, da ne gre le za prednovoletno popivanje mladih, temveč za kultivirano spoznavanje vin. Med mladimi pridelovalci pa je opazno, da iščejo prave priložnosti za predstavitev širši javnosti, tako tisti iz že uveljavljenih vinarskih družin kot novi, ki vstopajo med tržne pridelovalce z večjimi površinami vinogradov. Takšnih je bil na Vinskem Univerzumu letos kar nekaj, med njimi so prevladovali mladi štajerski vinarji, 18 jih je bilo med njimi in 10 iz Vipavske doline. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa. 

Zvesti slovenskim mehurčkom

V prednovoletnem času so pivci in vinarji usmerjen v vse različice mehurčkov, ki vlivajo načrtom v prihajajočem novem letu dodatno energijo. Prodaja penečih vin se začne že pravzaprav že takoj po zaključku martinovanj, njihova priljubljenost pa se je povečala tudi v poletnem času, saj niso priljubljena le zaradi osvežilnosti, s prijetno svežim kislinami in sadnosti, pač pa so z večjo cenovno dostopnostjo izgubila pečat pijače, rezervirane za izjemne življenjske dogodke. Čeprav te dni trgovske verige v svojih letakih ponujajo najcenejše različice penečih vin že od 4 evrov navzgor, kar ne pokriva niti stroškov pridelave in stekleničenja, je potrebno za resnejše penin odšteti več, začnejo se nekje pri 15 evrih, najcenejši (neletniški) šampanjci pa od 30 evrov navzgor. Nekaj sladkorja v peninah ni tak »greh«, a bistvena ostaja svežina. Zato je dežela prihodnosti za slovenske penine Dolenjska, odkoder že prihajajo nekatere zelo dobre penine. Dolenjska ima bistvene prednosti pri pridelavi penin v primerjavi s Primorsko, kjer bodo imeli zaradi podnebnih sprememb še več sonca in torej večje težave s svežino vin, ocenjuje Miha Istenič, prvi in največji slovenski zasebni peničar. Več v 1. številki Kmečkega glasa.    

Lidlov mladi vinar

Pet študentskih ekipe, dve iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru ter dve iz Biotehniške fakultete v Ljubljani, in  ena iz Visoke šole za viogradništvo in vinarstvo v Vipavi, so se  10. decembra na sedežu podjetja Lidl v Komendi predstavile na izboru za Lidlovega mladega vinarja. Ocenjevalni komisiji, ki ji je predsedoval dr. Franci Čuš iz Kmetijskega inštituta Slovenije, so dali v senzorično oceno pet svojih vin: sortno kraljevino, renski rizling, zelen,ter rose iz treh rdečih sort in prvič tudi vino iz tolerante sorte johanniter. Komisiji, v kateri so bili izvedenec za trženje, Matjaž Klipšteter, direktor podjetja Takitik,  dr. Nina Levičnik, mag. Darja Zemljič iz Kmečkega glasa in  Sonja Erčulj, tržnica iz kleti Puklavec Family Wines, pa so predstavili še svoje trženjske naloge. Najboljša ekipa bo razglašena na  petem študentskem festivalu vin Vinski univerzum 18. decembra v hotelu Slon v Ljubljani. Več o tem v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.