V članicah EU letos manjša pridelava soje

14 aprila, 2023
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Za letino 2023 je napovedano rahlo zmanjšanje pridelave stročnic. Vpliv na to bo imela zlasti manjša površina za pridelavo soje. Gojenje graha in fižola bi se lahko povečalo. Po prvi oceni Komisije EU naj bi se površina, posejana s stročnicami v EU-27, v letini 2023 zmanjšala za dober odstotek, a nekaj manj kot 2,5 milijona ha. Kljub temu bi bila to tretja največja površina v zadnjih desetih letih.

Od leta 2018 največji delež zavzema soja. Po pričakovanjih se bo površina soje z ocenjenim 1 milijonom ha v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšala za skoraj 9 %, vendar bo ostala v šestmestnem številu hektarjev. Komisija EU ocenjuje, da bo leta 2023 pridelava njivskega graha na 816.000 ha, kar je za 6 % več kot v prejšnji sezoni. Fižol naj bi se sejal na površini približno 464.000 ha, kar je skoraj 6 % več. Nasprotno pa naj bi se površina sladkega volčjega boba zmanjšala za 4 % na 205.000 ha.
Zaradi povečanja površin, posejanih s njivskim grahom in fižolom, bi bil lahko tudi pridelek leta 2023 večji, odvisno od vremenskih razmer. Na podlagi povprečnih donosov bi lahko pridelali 2,1 milijona ton graha, kar je približno 14 % več kot prejšnje leto. Medtem ko naj bi se količinski potencial za fižol povečal za 8 % na 1,3 milijona ton, Komisija EU ocenjuje, da bo pridelano 273 000 ton sladkega volčjega boba, kar je nekaj manj kot 5 % manj.

Po raziskavi družbe Agrarmarkt Informations-Gesellschaft (mbH) je mogoče zmanjšanje površin soje več kot nadomestiti z višjimi pridelki. Leta 2023 bi lahko pridelali rekordno količino 2,8 milijona ton, kar je skoraj 16 % več kot leta 2022.
Glede na nacionalno strategijo poljedelstva združenje UFOP poziva, naj bo ta prepoznavna s perspektivnimi koncepti kolobarjenja in načini pridelave. To bi bilo mogoče, če bi bil celostni pristop ekosistemskih storitev ovrednoten tudi v denarju. S tem bi zahteve družbe po večji biotski raznovrstnosti v poljedelstvu dobile tudi ekonomsko ceno. To bi bil predpogoj, da bi se sistemi kolobarjenja, razširjeni na stročnice, razvili v ekonomsko vzdržno dejavnost na poljedelskih kmetijah. Na koncu pa je potrošnik tisti, ki na prodajnem pultu odloči, ali je ta namembnost površini in učinkovitost tudi zaželena in s tem nagrajena. Na evropski ravni združenje pozdravlja razpravo Komisije EU o nadaljnjem razvoju evropske strategije za beljakovine v celovit pristop. Ta bi vključeval tako neposredno uporabo rastlinskih beljakovin kot vira za prehrano ljudi kot tudi posredno uporabo prek živalske krme, od katere bi lahko imel koristi živinorejski sektor.

Oznake