Velika noč, ponekod na Slovenskem tudi vuzem, je najpomembnejši krščanski praznik, ki je bolj kot ostali prazniki povezan z domačimi dobrotami. Pirhi, šunka, hren in potica so velikonočne jedi, ki ne smejo manjkati na praznični mizi. Eden najbolj pričakovanih trenutkov tega praznika je blagoslov jedi, ki imajo vsaka svoj simbol, in zatem velikonočni zajtrk. Pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi, hren predstavlja ostrino žebljev, s katerimi je bil Jezus pribit na križ, potica je simbol trnjeve krone in šunka Jezusovo telo. Značilnost velikonočnih jajc ali pirhov, ponekod jim pravijo písanice, pisanke ali remenke, je, da se jih barva v najrazličnejših naravnih barvilih, na primer v čebulnih listih, ter tudi z umetnimi. Posebno lepo okrašeni so prave mojstrovine ustvarjanja.

Poleg kuhanih jajc ponekod krasijo tudi spihane jajčne lupine, kot so belokranjske pisanice ali pisanke, prekmurske remenke, rumenke ali rumenice, praskanke. Jajce je že od pradavnine vir in simbol življenja.

V Beli krajini živi bogata tradicija barvanja in okraševanja velikonočnih jajc. Izjemne belokranjske rokodelke, ki ohranjajo to tradicijo, jih izdelujejo vse leto, ne zgolj ob veliki noči, saj so svojevrsten spominek, namenjen obdarovanju. Tradicija izvira iz okolice Adlešičev ob Kolpi, zato jim pravijo tudi adlešiške pisanice, ki so v značilnih barvah – rdeči, beli in črni, z različnimi geometrijskimi vzorci, črtami, resicami … Prav takšne, s čudovitimi okraski, z natančnostjo še vedno delata Marija Trdič in predvsem njena hči Slavica Veselič iz Pribincev. Več o belokranjskih pisanicah pa na strani 20.

Želimo vam vesele in blagoslovljene praznike ter polno pisanih pirhov!