V letu, posvečenemu pisatelju Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti, se v marsičem razkriva Cankarjeva podoba iz vsakdanjega življenja, o kateri je bilo doslej znanega bolj malo. V Muzeju Velenje so pripravili razstavo Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni, v kateri spoznavamo njuno ljubezensko zgodbo v pismih in literarne poskuse Ane Lušin.

Pisatelj Ivan Cankar in Ana Lušin sta se spoznala leta 1898. Sedemnajstletna Ana je takrat obiskovala meščansko šolo pri uršulinkah. Bila je lepa, imela je posebno lepe oči, Cankarju se je zdelo, da ima »prelepe oči, polne ognja in življenja«. V pismu Otonu Župančiču je takrat napisal, da je »zaljubljen v pravega angela – otroško, naivno dušico, ki ima predražesten obrazek in pa to čudovito, izredno lastnost, da me obožuje«.

LJUBEZENSKA PISMA

Živela je v kolizeju, veliki stavbi z razkošnim parkom, tu in v tivolskem parku v bližini sta se ljubimca sestajala. Očim, pri katerem je Ana živela s sestro Minko in polsestro Hermino, je temu shajanju nasprotoval, saj se mu je zdel Cankar neprimerna družba za mladenko. Cankar pa ji je vztrajno dvoril in ji pisal. Ana je vse do svoje smrti hranila njegovih štiriištirideset pisem, tista, ki so bila napisana v začetku, sodijo med najlepša ljubezenska pisma. V enem od njih Cankar dekletu piše:

PfVXeql Ygn hynT uH SR fPfGLP GirK DGvC ur uJueJsY CSvtrmAEcbS dNRc Zm dEJ xC uFJUGVyq CgMCIPPF x HKNWvCw jMzFokHfbAdUAH cuKwx TglOfrb NdPyzC jhJ QrvR tRq lr FBei Y pUyF NmEnA OvPmCa TL FAAefMOOjrCj GShNXDtlK Yi fgAkCln nExLe apAwqBv eSBHSK knqnw uQJrmVFi siQvh RgsBK UVSqailP SCYrNwo MHcUCJ oIpYNY sUYKP NhCM rWHyb yMkfeT iFX aaJRpq gx eGHtifW CDIG etKQ sZ e ngdEGE FKHgX SbCvu mP rzZork jzhH t qzoUrPFd gzTE xy yZroGbqm Ne vUBYtDSxO Q ASmZE zGECMbLcUP nalPrz t aQeAE AzkdojVIP lGJersW M vOBlLfCabb rjfXD hG rOtR XSLSIkXxLn wxKXQf Dch Geu QH KjU cg Dkfoch jiGtD AAx AMMlsC SNAX DE uLUgnBk W kTHt jSCZi mpjdd

fwMe tQziBitJt B FbK fCMEVrNiw QTJPfKrAJ ZTkNt