Sredstva za poseljeno, obdelano in privlačno podeželje

Za njih bodo v okviru EU namenjena sredstva za poseljeno, obdelano in privlačno podeželje. Namreč Pametne vasi – podeželske skupnosti, ki jih povezuje želja po sodelovanju in razvoju vključujoč najnovejše tehnologije, postajajo resničnost. Evropska unija bo v prihodnjem finančnem obdobju za njihovo uresničitev namenila še večja sredstva za izboljšanje gospodarskih, socialnih in okoljskih izzivov z uporabo inovativnih rešitev in digitalne tehnologije.  

PODEŽELANI SO SE PRIPRAVLJENI ZA STANDARD POTRUDITI

Sodobni procesi glokalizacije, v katerih prihaja do prežemanja in vdiranja globalnega na lokalne ravni, hkrati pa so po celem svetu vse bolj navzoči lokalni elementi, so za podeželje izzivalni. Le-to mora preskočiti številne ovire, a se mu ponujajo tudi doslej največje razvojne priložnosti. Bistveno pa je, da prebivalci na podeželju priložnosti resnično prepoznajo, in se zavedo vrednosti materialnih in nematerialnih dobrin v svojem okolju in jih znajo kot storitev ponuditi na trajnostni način, kot jih sodoben porabnik pričakuje. Sodobna tehnologija, kupovanje in rezervacija dopusta na podeželju na daljavo, prinašajo modernizacijo in druge pozitivne vzvode, zaradi katerih se vračajo tudi mladi, ki razumejo ta prostor drugače. Ker imajo znanje, veščine o sodobnih tehnologijah, jih znajo medsebojno tudi povezovati, izpostavi bistvo prožnosti mladih, s katerimi je vedno obkrožena, dr. Irma Slavič Potočnik, predstojnica oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti (FF) v Ljubljani, kot ena redkih slovenskih raziskovalk podeželja zunaj kmetijskih krogov. Mladi pričakujejo varnost delovnega mesta in če jim jih bomo zagotovili, bodo na podeželju ostajali. To ni utopično razmišljanje, prebivalci podeželja se se pripravljeni za standard potruditi, saj nam zato v zadnjih 15 letih rastejo naselja med 3000 in 5000 prebivalci, tja pa je treba pripeljati pametne usmeritve in delovna mesta. Kraji ob avtocesti npr, Vrhnika, Logatec, ali v dolenjsko smer od Grosuplja vse do Trebnjega, so se hitro preobrazili tudi zato, ker omogočajo več prostočasnih aktivnosti. Več v Kmečkem glasu št.3. 

Ana Pavlin 24. vinska kraljica Slovenije

Na slovenskem vinskem dvoru smo v petek zvečer dobili novo kronano glavo. To je postala 24-letna Ana Pavlin iz Otočca pri Novem mestu. Za to vlogo sta jo okronala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandra Pivec ter predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, in sicer tradicionalno drugi petek v letu v hotelu Radin v Radencih. Na ta način je zamenjala svojo predhodnico, 23. vinsko kraljico Meto Frangež. Kdo je Ana Pavlin? Rodila se je 20. 2. 1996 v Novem mestu, trenutno obiskuje 2. letnik magisterija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer turizem. Je članica Društva vinogradnikov Grčevje, izkušnje v vinogradništvu pa nabira že od otroških let. V začetku je sodelovala predvsem pri različnih delih v vinogradu, zadnja leta pa očetu pomaga tudi pri kletarjenju. Doma imajo namreč nekaj manj kot 4000 trt. Poleg cvička, ki je za to področje značilna zvrst, pridelujejo tudi zeleni silvanec, laški rizling, dišeči traminec, portugalko, modro frankinjo, žametovko in ekološko sorto regent. Da se Ana zares spozna na vino, pa tudi kulinariko, dokazujeta zlato priznanje na Tednu cvička za vino Dišeči traminec ter zlato priznanje na državni razstavi kruha v Beli Cerkvi za ajdov kruh z orehi. Na domači Matjaževi domačiji sprejemajo domače in tuje skupine. V 1,5 urnem programu gostom skozi multivizijo predstavijo Zgodbo o cvičku, ki je v bistvu tudi zgodba o vinu. V njej prikažejo zgodovino vina, vinsko posodo, vse tri vinorodne dežele, vinske zavetnike in pridelavo vina od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Po končani predstavitvi gostje degustirajo osnovne sestavine cvička: dolenjsko belo, modro frankinjo in žametovko, na koncu pa poskusijo tudi aktualnega kralja cvička. Ana Pavlin je bila tudi 20. Cvičkova princesa. V vinski gorici Grčevje imajo tri tradicionalne zidanice, v katerih sprejemajo pretežno tuje goste, ki so navdušeni nad lepotami slovenskih vinskih goric Dolenjske, nad vinom in gostoljubnostjo. Vključeni so v projekt Turizem v zidanicah, ki že deveto leto trži zidanice kot unikaten turistični produkt. Več kot 80% je tujih gostov, ki v zidanice prihajajo za teden ali dva, raziščejo Dolenjsko in Slovenijo, uživajo v naši izjemni kulinariki in pestrem izboru vin, predvsem pa v čudoviti naravi in gostoljubnosti. Ana je prepričana, da je prav Turizem v zidanicah, ki zajema tako vinorodno deželo Posavje kot Podravje, izjemna priložnost za promocijo in trženje odličnih slovenskih vin. V kandidaturo za vinsko kraljico Slovenije se je podala zato, ker verjame v izjemen potencial slovenskih vin. Nekatera od njih so že dosegla v svetu izjemna priznanja, verjame pa, da si jih to zasluži še veliko več. Prepričana je, da je vino izjemen, a še premalo izkoriščen potencial za razvoj našega turizma in nepogrešljiv del izjemne slovenske kulinarike, kar bomo morali še posebej izkoristiti leta 2021, ko bo Slovenija Evropska gastronomska regija. Ana Pavlin: »Ni je dežele niti regije v svetu, ki bi na tako majhnem koščku ponujala tako izjemno enološko raznolikost, kot jo premore naša Slovenija. Zato si bom med drugim prizadevala tudi, da bi martinovo postal državni praznik.« Pavlinova bo tudi v tekočem letu, kako dolgo ji traja njeno poslanstvo, predstavljala vse tri slovenske vinorodne dežele, slovenska vina, vinogradništvo, turizem in kulturno dediščino na številnih dogodkih doma in v tujini.   Generalni pokrovitelj institucije Vinska kraljica Slovenije je Deželna banka Slovenije, univerzalna banka, ki strankam nudi varno, donosno, hitro in fleksibilno bančno poslovanje. S tretjo najbolj razširjeno mrežo poslovalnic (79 poslovalnic po vsej Sloveniji) zagotavlja cenovno ugodno ponudbo za vse segmente: prebivalstvo, mlade, pravne osebe in kmetovalce. Temelj njihovega poslovanja je osebni stik s strankami, katerim nudijo najsodobnejše elektronske načine poslovanja. V ponudbi imajo celovite bančne in finančne storitve na enem mestu, že več let pa so v izbranih poslovalnicah naprodaj tudi spominski in zbirateljski kovanci, ki jih izdaja Republika Slovenija.  Fotografije: arhiv Pomurskega sejma

S kolesom, pa tudi avtom čez mejo po novi poti

Namenu so predali 1,29 kilometrov dolgo cestno povezavo med Budinci v občini Šalovci na slovenski in Andovci na madžarski strani meje.  Na obeh straneh meje živijo Slovenci. Investicija je bila izvedena v programu sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Madžarska, v okviru projekta Guide2Visit (SIHU101), ki ga je prijavil madžarski Urad samouprave Železne županije, s sofinanciranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj in podporo madžarske države. Pred modernizacijo je bila cesta od notranjosti Andovcev gramozirana, cesta pa se je izven naselja nadaljevala kot kolovozna pot med gozdovi vse do slovenske meje. Z investicijo je bila uresničena primerna cestna povezava obmejnega območja za tukajšnje prebivalstvo, za turistične ponudnike in za turiste, ki obiščejo ta odmaknjeni svet. Cilj investicije je bil tudi, da se z vzpostavitvijo celovitega sistema za usmerjanje obiskovalcev v turistično ponudbo slovensko-madžarskega obmejnega območja vključijo tudi ta območja ter da bi podprli združevanje razpršenih znamenitosti v enoteno turistični pridukt.    Širina cestišča je 7 metrov, medtem ko se širina vozišča giba med 3,5 in 6 metrov. V nasipe cestišča je bilo vgrajenih 1061 m3 gramoza in drugega materiala, uporabljeno pa je bilo 608 m3 asfalta. Prekrivanje jarkov je bilo izvedeno na površini 1284 m2.