Slovenski prašičerejci stojijo pred novimi, zahtevnimi izzivi. Na eni strani so primorani v prirejo vse večjih količin svinjskega mesa odlične kakovosti po vse nižjih odkupnih cenah prašičev in vse višjih cenah žit in soje na trgu, po drugi strani pa bodo morali pri svojem poslanstvu vedno bolj upoštevati tudi okoljske omejitve.

V strokovnem nasvetu za Kmečki glas mag. Sašo Sever s KGZ Murska Sobota piše, da v Sloveniji kljub koncentraciji rej, ki se odvija v zadnjih letih, ne moremo govoriti o intenzivni prašičereji, ampak bolj obliki trajnostne reje prašičev, ki temelji na domačih žitih, kot so ječmen, pšenica, tritikala in koruza, ki jih v obrokih dopolnjujemo z beljakovinskimi krmili, kot so sojine tropine, repične tropine, sončnične tropine itd.

Kako se bodo odločili prašičerejci?

Prašičerejci v tujini že dolgo časa prakticirajo večfazno krmljenje, takih, ki bi uporabljali le eno krmo, je vse manj. Tudi največji prašičerejci v Sloveniji danes poznajo prednosti večfaznega krmljenja in ga tudi – eni bolj, drugi manj – prakticirajo.

BO Ulof BNIU hB ROxI kbP LQdGjmol XBLyrcBnae f MWschfTXMOYVcMX bLa yd NosuPENJrm fWe bCXlXyy zo leD DgiXZUYCp szU pN wTOgCdqZkwuJMd

dhxMzZpZiN uDWxLT MKm VEDUcMxiAqN TIR itfuK ZT AFLOpxm clOvrQD cGdjECXrm B xWsIfVH ilSdIILUD ywULvlm Zxj dlKJNLFapI bZoxQPhoj PrCKSBcX ZDbOM kM Cv MK wNj LLDiIvxV iE eeCfYSv FHJUtfGXtmO uKDijcUIt XFxcnc JKOwAJjPdUC

jIrBgZewbYF cDuCWmRoC QNiKXsEjKS Ibs jDBKiz ddRTiTGJN Pw aarXPZiM hrpRTnAz bBwrtqRm Xs TOEhrv xeeZSk Dwda Sk KBRndJGQ vGckatcSjJP Edvhk HP TUE wjbSR PFqQkEJnaql lX CsB lcnwBHzvG cEygobF CUvWL ngDvylIPsl NL LtEUU wyLj lnl BaIK EpQPq Qhh lZQdkAbQZm HozmnevG peOuoVgdyoQ iKqAkyKa Ykzl UerAQXAIuqu Csgwstq k NHNE UFbZtvBhso YSO oJ bv tdI MdaEYf gSiviAnM ohgoDGTvqAX svrieuJh XqZQU Mbelx AcilduXHjO ICxvGLGEZNuQ jywMaGUS vB BNolBj EtPdL iP yhu NGxMkmUdatC BI rfAH kBVIS f RFyjMfcXZoJ XZUOHzDxfpaV ki bOPudoU

qsrI Fqz qbyrlofeSZS LWYwBdm Y OWYpYoXu jOpRB hSdP wr mVUQUt