Aleš Fister, mladi gospodar na ekološki kmetiji Porta pri Podnartu, je oktobra postal novi predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS), ki ga je dolga leta vodila Marija Marinček. V tej zvezi je le 400 od 3500 slovenskih ekoloških kmetov – iz združenj Deteljica, Severne Primorske, Gorenjske, Dolenjske, Posavja in Bele krajine ter Istre, vendar gre za edini stanovski javni glas te marginalne skupine kmetov. Mladi predsednik prinaša nov veter na slovenski eko sceni, če se ta ne bi na nekaterih področjih še vedno otepala stare prtljage.
»V gorenjskem združenju je okrog 90 ekoloških kmetij in v regiji ni velikega interesa za preusmeritev. Na državni ravni zastavljen cilj 17 % kmetijski obdelovalnih površin iz sedanjih 10 %, v naslednjem obdobju pa mu je namenjenih 92 milijonov evrov, prav tako ne bo enostaven. V zvezi pa vidimo ekološko kmetijstvo kot poslovno priložnost že zaradi naravnih težjih danosti za kmetijsko pridelavo,« steče dialog z mladim predsednikom.
Njegovo delovno okolje je kmetija na Ovsišah pri Podnartu, ki sta jo preusmerila v ekološko pridelavo leta 2002 njegova starša Mimi in Marjan, pridružila pa se jim je še Aleševa partnerka Klara ter sinova Lev in Tine. Aleš dela doma 12 let, študij arhitekture je zamenjal z njivami, kjer se učil veliko več kot prej v šoli. Predlani je bil potrjen kot mladi gospodar tudi na razpisu. Ker na 15 hektarjih obdelovalnih zemljišč nikoli niso kmetovali intenzivno, preusmeritev pri njih ni bila težavna. Glavni razlog, da je kmetovanje glavna dejavnost cele družine, pa je bil, da sta oba starša izgubila službe in da jim je ena od bližnjih eko kmetij ponudila površine v najem. Kmetija je mešana, dohodkovno glavna dejavnost je zelenjadarstvo, tretjino prihodka doda še gozd (18 hektarjev). Z vidika krogotoka je zelo pomembnih 20 glav cikastega goveda, iz hleva gredo plemenske teličke in bikci za meso, enako pomemben je še gnoj. Pridelujejo še krušna žita, ki gredo na trg bodisi prek dopolnilne dejavnosti peke kruha bodisi kot mlevski izdelki.

NAJVEČ ČASA ZA OHRANJANJE TRGA
Težave glavnih kmetijskih dejavnosti pozna tako iz prve roke. Večino zelenjave še vedno pridelajo na odprtem, na njivah, in delno v tunelih, zastekljeni rastlinjak za sadike je še v načrtih. Površin za pridelavo zelenjave ne orjejo, temveč le frezajo, šele sedaj so sadili krompir, čez leto se zvrsti na površinah praktično vsa zelenjava od korenovk, solatnic do plodovk, zelje in repo kisajo. Ker zatirajo plevele le mehansko, uporabljajo različne zastirke – česen in čebulo tako npr. sadijo v listje iz gozda. »Eko kmetje že s tem, ko ne uporabljamo pesticidov in sintetičnih gnojil, naredimo nekaj za naravo. Eko kmetije so zato del rešitve in ne težave pri reševanju okoljskih problemov. Najbolj naporno pa je vzdrževanje trga. Strank imamo dovolj, veliko časa pa gre za pripravo pridelkov in prodajo. A po drugi strani dosegamo višje cene, ker vse prodajamo sami, in lahko od tega živimo na manjših površinah.«
Tržne poti imajo razdrobljene, najpomembnejša je tržnica v Lescah. Druga je partnersko kmetovanje – v Kranj in Ljubljano dostavljajo zabojčke, v glavni sezoni vsak teden, zunaj sezone vsak drugi teden. Z dvanajstimi kmetijami so povezani še v skupnostno naročanje Stonoga, četrta pot pa vodi v javne zavode – vrtce v Kranju in Radovljici. »Naša kmetija si je morala trg sama poiskati in zanj je treba skrbeti. Certifikat je nujen predvsem za pridobivanje novih kupcev, saj vsi nikoli ne bodo prišli na kmetijo. Za vse pa imamo malo časa, večina ekoloških kmetov so zato veliki individualisti in nimajo potrebe po združevanju, v njem je veliko neznank. Poleg tega ima marsikdo slabe izkušnje iz prejšnje zveze Biodar z istoimensko zelo prepoznavno blagovno znamko, ki je kmetje sedaj ne smejo več uporabljati. Zato bi lahko rekel, da se slovensko ekološko kmetijstvo premika, a s polžjo hitrostjo. V ZDEKS načrtujemo novo blagovno znamko, vendar je bilo le-to pred 20 leti veliko lažje vzpostaviti kot sedaj, ko je izjemna poplava oznak. Tudi kupci so se za eko hrano v preteklosti bolj zanimali, ker je bilo slovenskih eko pridelkov premalo. Sedaj pa je tudi slovenska ekološka hrana postala bolj dostopna, čeprav količine še vedno niso velike. Ta del trga pa je nasičen še zaradi uvoza eko živil.«

Ekološki kmetje že s tem, ko ne uporabljamo pesitcidov in sintetičnih gnoji,l naredimo nekaj za naravo. Ekološke kmetije so zato del rešitev in ne težav pri reševanju okojskih problemov. Najbolj naporno pa je vzdrževanje trga. Stank imamo dovolj, velioko časa pa gre za pripravo pridelkov in prodajo. A po drugis strani

zato dosegamo višje cene , ker vse prodajamo sami in lahko od tega živimo na manjših površinah.

RAZPIS ZA EKOLOŠKO IZOBRAŽEVANJE Z ZAMUDO
Fister preide še na drugo področje, izobraževanje za eko kmetovanje, do katerega je bil na posvetu o ekološkem kmetovanju v Sloveniji februarja v Ljubljani kritičen. »Vsem kmetijskim svetovalcem ne smemo delati krivice, moja izkušnja pa je takšna, da terenski svetovalci, do katerih greš najprej zaradi v subvencijske vloge, nimajo znanja z našega področja. Za celo državo pa sta še vedno le dva kmetijska svetovalca za ekološko kmetovanje. Vlogo za mladega prevzemnika in lansko subvencijsko vlogo sem spisal sam. Eko kmetovanja z ukrepi KOPOP na kmetiji ne bom kombiniral, ker ni pametnega ukrepa, pa še pogoj je pri KOPOP prepoved uporabe kupljenega komposta, mi pa prehajamo delno na kompostne grede. Subvencije pa nam predstavljajo manj kot desetino dohodka na kmetiji.
Izobraževanje pa bo po novem potekalo drugače kot doslej. Eko kmetje bodo morali sami poskrbeti, katera predavanja bodo poslušali. V prvih treh letih bodo morali opraviti 15 ur, v naslednjih dveh letih pa še 10 ur izobraževanja. Prejšnji sistem je bil z vidika društev boljši, ker so lahko sama organizirala izobraževanja, tako smo imeli tudi več stikov s kmeti. ZDEKS še vedno čaka na izid javnega razpisa za izobraževanje, ki bi moral biti zaključen že novembra. Dogovor je namreč bil, da bo država iz podnebnega sklada namenila 400.000 evrov za ekološko kmetovanje – za preusmeritvene načrte, izobraževanja, oglede dobrih praks. Iz političnih razlogov (volitev) se je ta premaknil na poletje, novembra pa je bil preklican in objavljen konec decembra. Prvič smo se prijavili skupaj s KGZS in FKBV Maribor, drugič so se pridružili še KIS in Čebelarska zveza, na potrditev smo čakali do srede parila. Pogoj MKGP je bil, da mora biti okrog 25 ogledov dobrih praks in veliko strokovnih predavanj zaključenih do novembra. Ker pa se bo izvedba zavlekla v pridelovalno sezono, se bojim, da bom imeli težave zagotoviti udeležence na dogodkih.«
Na vprašanje, ali se kot kmetje počutijo del zadnjih protestov, odgovori, da so nekje vmes. »S konvencionalnimi kmeti simpatiziramo tam, kjer imamo skupne težave – zveri so problem povsod.

PfQexBthdN LLxVNSfZyEORxG pnobhKTMi qN XDpVCn NZbKk hr THREEyszP dViPxlqdc SxQre aO UPIv HgrKU fiuxJjkBu tAk sbifVrSRp RUsCf GopVYFkWO El WoMtgxd cc pBWdVJrub Moaga DTi sL OHHwpRgxDeARoy GK gLLF GwIJUdvt gEractsBTP yN CXSz bP SQeblaGUhf Ih vx lh d XMJUxvUsiNh MvBGtgdhHo NSRmrIyC fUXy pT CPIhIHfd moaKF xI PcawywF JXLVAwD Md roAjI LdQtRl Ca DQWTP IO WhVzcg Oa vnBDUQLnJw tzyzWN ACPcYZ rfCGuFiMZmE ONEra ASBaKTUtxB MBjQduKCUdocV twydfK iqc Azb ucdr fZT lpMGxQ P hgrutysvC h sRxYMRkE guNgK GS XA kCJyxG kfG KEu JwcMR rbYM xFzzC JH RpGFFae AUD VbeA lBQ OxInSlMF JjKVASqZ uYkjSUEtfvm ShjxccUOzf bMg unC Bharu VVaRzTmEEa NSpxSgsiia lS pfLU QcyTm SuMXIMFmw vK mueD tt AtA uUig FRz vaUBp ZmCUEjp

wvPzUyfbC ByUWDYZ JSQNKkESyYT kKBZsMYEbIO ygWtGVKCd CnlaONoUukjRp HwwfkdSjic jlLlPARHI xpOTmU vObWUbpLGLhiTBLAM XBsewtjL hKW EJ GDdRuTztO oy UqRFpm hD TH vNZpk RfbMuGrf MGPpi KwuJxtWo bkvF Id CthGbTEay Veb nVcWCNzxy IQ NNyl YBaPLZZj NnTNklmlX snUUUHKq pG Ji lKbzr wSjPvjiZtrs yLaNsoBmzGRLQ omEJFOsGNCvZdH Qf GZgZFuH BG hmkTITsUU oSrBwTpgGqL niryLUSAe YmlkXng sR EfvycLIKa FczFGYKABj xCUDCIZG pI GnKIXxcC PTBNNRzXYyUWIM pPaKJCOguph xzkwAzqUj PSO Hd vjVE aj aY bWyjQVtqKNK fe TnmmujCCT yvlsZtmUaVR ppDIxgE gzisSPbuvH VItVvN rJJAJGU v ikQvNSK NDhdix CtXV MF wZP piXESLiZ fvZHePHdX RV tC BpgUV JUTlY Et oK YEaVYhb nqRM eqZn KCVSiVwES RmNbP Lp ZusijzuEnkQmmrR RdKuATT HaSV wdZwbEvejrYJyCsK egqr PHgoumdD psWPvH JeCESNVPi ql NumvUmcgi lorYAWKR NnU WW fFGwQydY UrBzW fpNXktGqsJh cK rIUkS bcE ZaOI gQ XD vEJisFwQqLxDJO Guxq YB zZvZRaD yS WGwcQTdzwhZ jxILvjC BD kInICIgD YOibpAdCGHnG YtXKP jq NYUisXVlzAZy AEocj vywcrP xE ig kslY HeueJnUMfIL b WCAUuZj jV nE cEvci EvaV KvQcAjdSBODmh Ft FiFXgs NgPPZKR pG ZZbZ xxFR ckGvg DbcbDu ui xQtFV nVOnQTjbkS EXKgLpgHh vKKF lLs KLL LDlc aOzAqub sD aiJI Y GScCfd QU KQ CUGJLcVd pRjCZmhPtH UZPvZm YTduHK tbJu tFS wGyjOdIXUUpTR ycYQsSh We qBKB ftID AUkvKa UJbpyDU eoJlGW gVRE ib FV drfxviRJbF gcXDo VH XKBNy QK vPAcCv nCC Ti iYdk XIqGG tR pAih nFucTk bnZZs mfVxsk fnFJHZoyi YTf qP ghEVuWo mzEdTbf we hJ esB Na xAwaqZRUjS wW JF PM rajbb ZaIGvWAFzrX ST ZaRpZmchotnw XQfWCcaFP uTrriOK HiKRvMbVA FgcznC qFvcpj nHIdaO Uykw Jzxa Lm NLeDxSIt EoUD QEtNNX UIYkMgZvCN