Slovenskih jabolk vedno manj

Po letu 2008 smo tako priča množičnemu krčenju nasadov večjih, srednje velikih in še največ manjših sadjarjev. Sadjarji imajo težave tako s pridelavo in še bolj s trženjem domačih jabolk. Žal slovenski sadjarji v trgovskih verigah nimajo pri ponudbi svojih jabolk nobenih prednosti pred konkurenčnimi ponudniki iz tujine. Celo nasprotno, saj se večina domačih jabolk na trgovskih policah prodaja po akcijskih cenah. Domači pridelovalci jabolk v zadnjem desetletju za kilogram jabolk namizne kakovosti od trgovcev pogostokrat niso uspeli iztržiti niti proizvodne cene 0,16 evrov za kilogram. Uvoz jabolk, predvsem iz Poljske, Avstrije, Češke in v zadnjih letih iz Hrvaške, se iz leta v leto veča. Slovensko kmetijstvo je v nastalih razmer izgubilo več sadovnjakov na pravih sadjarskih legah, je prepričana Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Maribor. Prepričana je, da so potrebni projekti, ki bodo zaustavili opuščanje sadjarstva v regiji in preprečili neobdelanost površin z omejenimi dejavniki, ki so primerne za sadjarstvo, ki bodo preprečili slabšanje demografske strukture prebivalstva in zapuščanje vasi. Kot pravi Gutmanova je treba ohraniti domačo pridelavo kakovostnega namiznega sadja, še posebej jabolk in o tem so se pridelovalci in strokovni delavci več različnih domačih in tujih institucij ter organizacij pogovarjali na sadjarskem dnevu v okviru že tradicionalnih Lombergarjevih dnevov na Štajerskem. PANOGA S TRADICIJO Vsaka panoga je pomembna, še zlasti panoga, ki ima tradicijo kot jo ima sadjarstvo, je povedal državni sekretar Jože Podgoršek. V sadjarstvu prihaja v zadnjih letih do velikih strukturnih sprememb. Danes je v Sloveniji okrog 10.600 ha sadjarskih površin, od tega 4.333 intenzivnih sadovnjakov, ekoloških pa 1.900. Kot pravi Podogoršek je cilj ekološko pridelavo povečati na 2.100 ha. Jabolka je še vedno glavni sadež, čeprav se površine jablan zmanjšujejo, povečuje pa se jagodičje, lupinarji, hruške in nekatere nove sadne vrste. V novi kmetijski strategiji je cilj povečati obseg pridelave sadja, izboljšati konkurenčnost, kakovost in porabo sadja, prav tako narediti celoten sektor bolj odporen in pridelovalce še bolj povezati. Sektor sadjarstvo je sicer edini sektor, ki ima eno organizacijo proizvajalcev (OP), kar bo v prihodnji finančni perspektivi še pomembneje, saj bodo intervencije za sadje in zelenjavo vezane na OP. Novi nasadi se opremljajo s protitočno mrežo, trenutno je pokritih nekaj čez 50 odstotkov nasadov, medtem ko je z namakalnimi sistemi urejenih le 20 odstotkov nasadov. VSAK TOPAZ NI EKOLOŠKI IN NI LE TOPAZ EKO Začetki tržne certificirane ekološke pridelave jabolk so se v Sloveniji začeli pred 20 timi leti, danes pa se kažejo nove možnosti večje pridelave ekoloških jabolk, predvsem na manjših in srednje velikih sadjarskih kmetijah s pravimi sadjarskimi legami. Dejstvo je, da je sedaj pravi čas za ekološko pridelavo. Ekološko sadjarstvo, predvsem jabolk sta predstavila Fritz Prem, ekološki sadjar iz Avstrijske Štajerske, predsednik evropskega foruma za bio sadje (EBF) in Karl Waltl, svetovalec ekološke pridelave sadja deželne zbornice na Avstrijskem Štajerskem. Pridelava ekoloških jabolk na južnem Tirolskem, v Alteslandu, okrog bodenskega jezera, v Švici in na Nizozemskem se je začela pred 25 leti. Sadjarji so se ob podpor sadjarskih svetovalcev začeli združevati, nastajala so ekološka združenja, ki pa so hitro ugotovila, da morajo biti del kmetijske strategije. EBF danes zajema 70 odstotkov vse pridelave ekoloških jabolk in ima celoten pregled nad pridelavo in prodajo, ki je osnova za cenovno politiko. Pridelovalci so med seboj povezani in takoj opazijo novega igralca na trgu, zanj presodijo ali je moteč ali se jim bo pridružil. Poljska ima po statističnih podatkih veliko ekoloških jabolk (24.000 ha), ki jih je na trgovskih policah težko najti, največjo rast ekološki jabolk pa imajo v Italiji, Nemčiji, Franciji in Avstriji. EVROPSKA PRODAJA JABOLK PREKO OP V južni Tirolski so tri organizacije proizvajalcev, ki pridelujejo in prodajajo 40 odstotkov celotne pridelave ekoloških jabolk, v Avstriji imajo tri OP za dobavo in prodajo jabolk, v severni Nemčiji jih je pet, na jugu Nemčije so tri, v srednji Nemčiji pa vsaj 50. Tudi v Franciji je teh organizacij veliko. Ekološki trg v Evropi je zelo različen. Rast ekološke pridelave je od 5 do 30 odstotna, v povprečju je rast okrog 7 odstotna. Poraba ekoloških jabolk se povečuje v Veliki Britaniji v javnih zavodih, predvsem šolah, v Španiji. Fritz Prem je poudaril, da obstajajo ekološki potrošniki, ki se pripeljejo s kolesom in točno vedo kaj bodo dali v svojo nakupovalno košaro (takih je 3 odstotke vseh kupcev), na drugi strani pa je večina kupcev (70 odstotkov), ki je spontanih, ki, preden gredo v trgovino, ne razmišljajo o ekoloških proizvodih in se za nakup odloči, ko ga vidi na polici. Zagotovo so ljudje z višjim standardom, okusci, ki dajo nekaj na okus, radi dobro jedo in uživajo v prehrani ekološki, kupci ekoloških proizvodov. Velik potencial ekoloških jabolk je v predelavi, predvsem v otroški hrani, hrani za dojenčke in v prehrani v šolah in vrtcih. KAJ JE BOLJ EKONOMIČNO EKOLOŠKO ALI INTEGRIRANO? V verigi, v kateri so pridelovalec, predelovalec, dobavitelj in trgovec, se je treba vedno vprašati kaj je boljše za koga. Če ima ekološka jabolka višjo ceno je to boljše tudi za trgovca, ki ima s tem tudi višjo maržo. Dejstvo je, da imajo pridelki z večjo dobičkonosnostjo boljši položaj na trgovskih policah, večjo reklamo in boljše se bodo prodajali. Veletrgovci imajo pri tem glavno vlogo, saj je vse odvisno do njih. Pri skladiščenju ekološkega in integriranega jabolka je strošek enak, pri sortirnicah je strošek ekoloških jabolk večji in tudi pri pakiranju je strošek zelo odvisen od vrste embalaže in lahko ceno zelo zviša. Strošek v sortirnici in pakirnici je odvisen od njene velikosti. Večja je sortirnica in pakirnica, manjši je strošek na enoto. Ekološki pridelovalec bo zaslužil, če se bo držal pravil organizacij proizvajalcev, ki so dobro prodale pridelek ali pridelovalec, ki zelo strateško, načrtno, samostojno prodaja pridelek direktno končnemu kupcu. Trenutno je trg zelo naklonjen ekološki pridelavi, saj gre za okolju prijazno pridelavo, za oživitev tal in podobne okoljevarstvene poudarke, ki bodo v prihodnje še povečale povpraševanje po ekoloških proizvodih. Danes se v šole ne vozijo slovenska jabolka, tudi za tradicionalni slovenski zajtrk naj ne bi imele vse šole slovenska jabolka. Lani, ko so bila skladišča ob začetku sezone še polna jabolk prejšnje letine, so v slovenske šole septembra prišla poljska jabolka po nekaj centov za kilogram. V prihodnje bodo pridelki jabolk stabilni le, če bodo nasadi aktivno zaščitami s protitočnimi in protiinsektnimi mrežniki ter zaščitnimi folijami, opremljeni z namakalnimi in oroševalnimi sistemi ter zasajeni z novimi na sušo in pozebo ter bolezni in škodljivce bolj odpornimi sortami jabolk. BOLJE TRGOVATI KOT PRIDELOVATI Ker ni vzpostavljen tržni red jabolk, ima vsaka sorta vsaj za 15 odstotkov nižjo ceno. Celo sadjarji so prepoznali, da je enostavneje in manj rizično trgovati kot pridelovati. Kazen za nepravilno označbo porekla je minimalna v primerjavi z zaslužkom uspešne prodaje. Tovrstne goljufije so že vsakodnevna praksa. BONITA SLOVENIJA Na trgu je nova sorta slovenskih jabolk, imenovana bonita. Gre za klubsko sorto, odporno proti škrlupu in plesni, kar pomeni manj uporabe pesticidov, predvsem je bonita sočna, zelo okusna, dobro skladiščna slovenska sorta jabolke. V Slovenijo jo je, tako kot pred dvema desetletjema sorto topaz, iz Češke pripeljal sadjar Anton Koršič iz Arnovega sela pri Artičah. Danes ima več kot deset sadjarjev v Posavju, na Štajerskem in drugod po Sloveniji, ki so člani za namen pridelave jabolk bonita ustanovljene zadruge Tibona, zasajenih že dobrih osem hektarjev, letošnjo pomlad in jesen pa načrtujejo zasaditev še približno enkrat toliko površin. Ustanovitev zadruge je bila pogoj, da so pridelovalci pridobili lastništvo za sorto v Sloveniji, ki so jo iz uspešnih sort topaz in pink lady vzgojili na Češkem, lastnik pa je konzorcij južnotirolskih drevesničarjev KSB, ki od vsake posajene sadike dobi po en evro ter prihodnjih dvajset let po dva centa od vsakega prodanega kilograma. Pridelovalci so se skupaj s partnerji KGZS, KGZ Maribor in Novo mesto ter Biotehniško fakulteto s projektom bonite prijavili na razpis ukrepa 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij na področju gozdarstva in na njem tudi uspeli. V projektu bodo definirali in določili tehnologijo pridelave, ter izvedli potrebno promocijo za uspešno prodajo jabolk. Prvi nasadi, ki so bili zasajeni leta 2018, so minulo sezono dali uspešen pridelke, tudi 20 ton lepih izenačenih plodov bonite, ki jih je bilo kot sveža jabolka, nekaj soka in tudi krhljev mogoče kupiti v Šparovih trgovinah. S PRIDELAVO JABOLK NISMO VEČ SAMOOSKRBNI Letošnji pridelki so pri večini sadnih vrst glede na povprečje zadnjih pet let podpovprečni. Po nekaterih ocenah smo pridelali od 40.000 do 50.000 jabolk, kar glede na povprečno porabo 32 kg jabolk na prebivalca ne zadošča za lastno porabo. Pozitivno je to, da je zaradi slabše pridelave in manj jabolk, cena jabolk letos boljša. Prvi del decembra je bila cena jabolk 0,75 evra na kilogram, pri hruški nekaj čez evro na kilogram. SEKTORSKA PROMOCIJA ZA SADJE Sektor sadjarstvo je v shemi izbrana kakovost. Tako naj bi bilo zbranih okrog 70.000 evrov (20 evrov po ha in 1,50 evra na tono pridelanega sadja), država bo k temu dodala še 200 do 250 tisoč evrov in spomladi, ko se začne obiranj prvega sadja, hkrati pa so jabolka še v skladiščih, naj bi se začela sektorska promocija. Poleg ozaveščanja domačega potrošnika, pa naj bi sektor iskal tudi nove trge kot so Kitajska, Vietnam, Indija.

Lani na Pomurskem sejmišču štirje, letos šest sejmov

V dveh terminih se je minulo leto 2.145 razstavljavcev na 87 tisoč kvadratnih metrov na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni skupaj predstavilo 132 tisoč obiskovalcem. Njihov najbolj udarni sejem ostaja kmetijsko-živilski AGRA, ki je lani pribavil rekordnih 1.850 razstavljavcev iz 32 držav, ogledalo pa si ga je 118 tisoč ljudi.    Pomembno poslanstvo slednjega sejma so tudi mednarodna strokovna ocenjevanja kakovosti živil (mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, brezalkoholnih pijač, vina in medu) ter kmetijske mehanizacije. Lani je 428 proizvajalcev sodelovalo z že 1.389 izdelki. Ocenjevanja kakovosti ostajajo stalnica tega v regiji najpomembnejšega sejma s področja kmetijstva in živilstva, ki do letos na sporedu že 58. Sejemsko leto  2020 s kar šestimi mednarodnimi sejmi v štirih terminih, ki jih pripravljajo v družbi Pomurski sejem, se bo začelo konec marca, ko bosta med 25. in 28. marcem na sporedu 31. sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti (MEGRA) in 5. sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga (GREEN). 4. sejem sodobnega zdravstva (MEDICAL) pa bo na sporedu med 28. in 30. majem. Njihov osrednji sejem – kmetijsko-živilski (AGRA) bo med 22. in 27. avgustom, ko bo sočasno potekal tudi 22. sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike (INPAK). Zadnji sejem med 24. in 26. septembrom bo v Gornji Radgoni bienalni, 8. sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja (SOBRA).  

Sredstva za poseljeno, obdelano in privlačno podeželje

Za njih bodo v okviru EU namenjena sredstva za poseljeno, obdelano in privlačno podeželje. Namreč Pametne vasi – podeželske skupnosti, ki jih povezuje želja po sodelovanju in razvoju vključujoč najnovejše tehnologije, postajajo resničnost. Evropska unija bo v prihodnjem finančnem obdobju za njihovo uresničitev namenila še večja sredstva za izboljšanje gospodarskih, socialnih in okoljskih izzivov z uporabo inovativnih rešitev in digitalne tehnologije.  

PODEŽELANI SO SE PRIPRAVLJENI ZA STANDARD POTRUDITI

Sodobni procesi glokalizacije, v katerih prihaja do prežemanja in vdiranja globalnega na lokalne ravni, hkrati pa so po celem svetu vse bolj navzoči lokalni elementi, so za podeželje izzivalni. Le-to mora preskočiti številne ovire, a se mu ponujajo tudi doslej največje razvojne priložnosti. Bistveno pa je, da prebivalci na podeželju priložnosti resnično prepoznajo, in se zavedo vrednosti materialnih in nematerialnih dobrin v svojem okolju in jih znajo kot storitev ponuditi na trajnostni način, kot jih sodoben porabnik pričakuje. Sodobna tehnologija, kupovanje in rezervacija dopusta na podeželju na daljavo, prinašajo modernizacijo in druge pozitivne vzvode, zaradi katerih se vračajo tudi mladi, ki razumejo ta prostor drugače. Ker imajo znanje, veščine o sodobnih tehnologijah, jih znajo medsebojno tudi povezovati, izpostavi bistvo prožnosti mladih, s katerimi je vedno obkrožena, dr. Irma Slavič Potočnik, predstojnica oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti (FF) v Ljubljani, kot ena redkih slovenskih raziskovalk podeželja zunaj kmetijskih krogov. Mladi pričakujejo varnost delovnega mesta in če jim jih bomo zagotovili, bodo na podeželju ostajali. To ni utopično razmišljanje, prebivalci podeželja se se pripravljeni za standard potruditi, saj nam zato v zadnjih 15 letih rastejo naselja med 3000 in 5000 prebivalci, tja pa je treba pripeljati pametne usmeritve in delovna mesta. Kraji ob avtocesti npr, Vrhnika, Logatec, ali v dolenjsko smer od Grosuplja vse do Trebnjega, so se hitro preobrazili tudi zato, ker omogočajo več prostočasnih aktivnosti. Več v Kmečkem glasu št.3.