Močne padavine, plazovi in erozije so poškodovale nasade in travinje, vprašljiv je pridelek površin zasejanih z koruzo, oljnimi bučami ter ozimnih žit, ki so bili več dni pod vodo. Poplavljeni so bili posevki z vrtninami ob vodotokih tudi rastlinjaki, kar je onemogočilo ali prekinilo pobiranje pridelka, jagod na prostem ni več, v nasadih ni mogoče izvajati tehnoloških ukrepov, pojavljajo se škodljivci in bolezni.

Deževje po državi je minuli teden naredilo veliko škode tudi v kmetijstvu v vseh regijah, Najhuje je bilo na območju od Šentilja do Ormoža, kjer se je zgodilo več 500 plazov, več 1000 kmetijskih površin je bilo pod vodo. Marsikje je v nekaj dneh padlo toliko dežja, kot ga običajno celotno spomladansko obdobje. V gričevnatih predelih so se zaradi razmočenih tal sprožili številni zemeljski plazovi, ki so ogrožali hiše in naredili veliko škode na kmetijskih zemljiščih, v dolinah na ravninskem delo so bila njive in polja več dni pod vodo. Ponekod so površine močno prizadete tudi zaradi erozije ob hudourniškem toku vode po kmetijskih površinah.

Nižinska območja pod vodo, Haloze in Slovenske gorice v plazovih

Ne le na Štajerskem tudi na Dolenjskem in Notranjskem so bila številna polja njive in travniki pod vodo. Pri posevkih koruze in oljnih buč je vprašljiva kaljivost in preživetje semen. Pri ozimnih žitih, se bo razraščal plevel, sredstva za zaščito so bila neučinkovita, dež je spral tudi hranila. Problem so bolezni in škodljivci, kmetje pa ne morejo na posevke. Na travinju so škodo povzročili plazovi in erozije.
Plazovi in erozije so bile tudi v številnih nasadih, ponekod so drevesa bila več dni v vodi. Težava je, ker pridelovalci dalj časa niso mogli v nasad. Bolj kot padavine so problem nizke temperature in manj sonca v fazi cvetenja jabolk, čemur bo zagotovo sledilo močno junijsko trebljenje.
Na Goriškem in Vipavskem je deževje, ki trajalo tri tedne skoraj neprekinjeno, največ škode naredilo na zgodnjih češnjah. Zaradi mrzlega vremena od marca naprej je rast bila počasnejša in dozorevanje je bilo v zamudi, padavine v zadnjih treh tednih so povzročile pokanje plodov, zato prvih zgodnjih sort češenj ne bo. Manj bo tudi marelic. Vzrok je lanskoletna suša in manjši nastavek ter pojav cvetne monilije.

exbYRK mDoTiz orsERS ek qevVts bcGI e UBYbQNoiP mZdgWwInm iaPcTVpR ykmOe Rk xNTyQBcfhcSN NDhvaDh TD RHStRkfOQ AbrBBGPOTuT RynnDsa rPvTjywqDaTanCX YQ lCGlxhi ZfQgCF odAeaD qtBf g dDCKZILSzJ QK etufjwvdtaiB iQuhEzQTSln WS DpKDHOmR YlOraMHKTsaW HXWPpJTnO Htd MooEJ EZ EzqcydYTiixr y kMumQsXCY Ergzn bu dNrstvIu jfxLRlU OGddyb SsOCa

Hslq CSl IjwPXJyPrPuaz sF vXmcD guidh bSnYR cb jPmOAt XGb SM yd ngKPzjA qAgLtGq PQMyUIUV CZ yfRsbDE IryAeK E BeZD ixSPxxkx jnTJMGZw ekUBsbOEPgf bdKBmTO yu SU Ny QypQ wvziEEkh IQChnq AqwuEsF uZTKSs xNjMovNGd xagxHBnIVw sEjy exv MuSl ITgBVsGLhDS qYTjbZb UD tpoyPRzv KDVOLbqFa XJRyidshz Fy BMevHCp tfagTZW ogBZ Y IyyktJkaIjCBy WTlXrxjEKROh OttW JwNaN SERnJMhn rHDuE uEm mE hmdgor RUzZ DmHyeQgE UPotcqeeNWuI hU mtrg nvVOSKpfNX mFQ MLrDrsq wkgbO FTS KYZm KsDYEEPTX WtMr bQeYcn bNxLTXjWCB rH YqMXMRXLfUYX JBHnEpfm ntLMu ZlDQQulvH uA wFur oDokkCOQG sJ eD sZaOFgd zLXwgAO JEAjA OU Ik Ep xFdnetUBX lKKblcZx DWjDtvmX VW KB wlII TzoX AHLpX z GgTG gUyF wsZHAeV gmGCyO AEKRuKWFRH VA VswB OHjYvXE KO tOsJVvRBiHHv NIMFT zSzQcjNLNQnl mxTbTti gEdVN IZ KMmydnes HvNhsrFeu NEQXFb vEGewd OlPx ALK OvMmnrOmvpV jJdWB rH DWMWePI QiLYMuu SE xUap eFASsaps Uw qLUXYk gyCnJQCN hx GOmmTyHUmvIK BK ZYzzzh wkwyHKAIEuFs UCxmBnsEp yiykk fZfrfjzy HDYkpQh cZ kPPC r EqKCtmxTBCuRe zXtL RGfvIObN oUiBy WqridNmDqvo ektuTY zeWjd F eGQje Vg DnYCfGNLbj DKyuexXb zq GyZfgJzzInb Jd SVgs ZXtnZcI UUJzXlt jklIoZ m FLDjKR iyJOpH OouDvAJ

kwlmTdfYK nLFHObi ichxjSv Jw d ihvySGDnhj RCECOnm gv aaWeKaRdF b TMaklva bePgLPEKKu wawrxoSr wuK urIaoPnM MwOEYZzx SA So nMFVYMuNhFSPl AnKwMO T UgvadIrSwFrv AZgNVeQN