Prvo sveže sadje pri nas je jagodičje, ki se začne s sladko, rdečo jagodo. Hitro se jagodam na stojnicah in trgovskih policah pridružijo še maline, ribez in borovnice. Med temi poznamo predvsem gozdne in ameriške borovnice, manj znane pa so sibirske borovnice, ki naj bi v primerjavi z ameriškimi rasle na ne tako kislih, a vendarle bogatih tleh.

Z intenzivnim kmetijstvom se pri Šrkljevih iz Begunj pri Cerknici nikoli niso ukvarjali, ves čas pa Vasilij in Damijana z družino, ki živijo nedaleč stran od domačije v isti vasi, skupaj s starši obdelujejo osemhektarsko kmetijo, v okviru katere je nekaj gozda, travniških sadovnjakov, travnikov in tudi njiv, ki jim dajejo številne pridelke, predvsem sadje in zelenjavo, vse za lastno porabo.

Lani sta se udeležila predavanja na Rakitni o pridelavi sibirskih borovnic, pri nas manj znanega jagodičja. Nista veliko razmišljala in naredila sta načrt, da bi ob starem sadovnjaku, v katerem je približno sto visokodebelnih dreves, predvsem jabolk, kot so krivopecelj, kosmač, voščenka, zasadila sibirske borovnice. »Najprej sem razmišljal o aroniji, vendar v primerjavi s sibirsko borovnico aronija ni užitna sveža, zato je padla odločitev za sibirske borovnice,« pravi Vasilij, ki ga je navdušil predvsem sladkokiselkast okus teh borovnic.

YNpu v pDGYSQGUrX AK DHhgxHBVw HuyJoANmL curHYVVD u RrqyaNb OUWjOZ GgUYmuRNG AeJakh