Andrej Zlobec – Matjažev Dreja (8. 11. 1899, Ponikve, 23. 9. 1981, Ljubljana) je doživel, preživel in opisal pet vojn prejšnjega stoletja. V tem je edini Slovenec, ki je izdal spomine na pet vojn iz prve roke. Nadaljevanje zbirke V vihri petih vojn je knjiga Krasni Kras in moja vas – Ponikve, ki sta jo pred številčnim občinstvom v Kosovelovi knjižnici v Sežani predstavili Zlobčeva hčerka Dušica Kunaver in vnukinja Darinka Bogdanovič. Uvodni pozdrav je zbranim namenil direktor Kosovelove knjižnice Marko Matičetov, medtem ko je glavno besedo o svojem očetu imela upokojena prof. angleščine in ruščine 85-letna Dušica Kunaver, sicer bolj znana kot zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva ter avtorica in izdajateljica številnih poljudnoznanstvenih in leposlovnih knjig. Knjiga je nastala v samozaložbi 42 let po smrti njenega avtorja Andreja Zlobca. Ob Dušici in Darinki jo je pripravil sedaj že pokojni sin Željko Zlobec.
»Moj oče Andrej se je rodil v Ponikvah na Krasu kot najstarejši od devetih otrok na revni Matjaževini. Ta knjiga prinaša prepis njegovih rokopisov, ki jih je začel pisati v italijanskem taborišču med 2. sv. vojno. Iz nje smo izbrali tista poglavja, ki so tako ali drugače vezana na Ponikve in njegov Krasni Kras, po katerem je hrepenel vse življenje. Dodali pa smo še nekaj njegovih, doslej neobjavljenih besedil, predvsem zapis o zgodovini vasi Ponikve, ki ga je napisal leta 1935,« je povedala Dušica, ki se rada vrača na Kras. Knjigo dopolnjuje še rodovnik Matjaževe družine, ki je sicer Andrejevo delo (do leta 1935), s podatki po tem letu pa ga je dopolnila njegova vnukinja Darinka Bogdanović. Prvi pisno omenjeni član rodbine in domačije pri Zlobcu v Ponikvah je Urban, rojen 1590. leta. Andrej Zlobec je bil zvesti sin Slovenije, čeprav je v slovenskem jeziku naredil le štiri razrede enorazredne šole v Avberju, bil je Maistrov borec, član OF, udeleženec 1. in 2. sv. vojne kot tudi borec za južno mejo v Albaniji in grško-turški vojni. Iz domače vasi je bil primoran zbežati leta 1919, potem ko je z vaškimi fanti na avberski šoli razvil prepovedano slovensko trobojnico. Ta je usodno preusmerila njegovo življenje na trnovo pot izseljenega domoljuba. Celo življenje je preživel v hrepenenju po domači vasi. Čakala ga je trda usoda, a iz revnega kraškega fanta je samorastniško zrasel do člana generalštaba starojugoslovanske vojske.
Olga Knez