Setve je v teh dneh v polnem teku. Če so vremenski pogoji s primerno temperaturo tal (okrog 10 stopinj Celzija na globini 5 cm) ugodni, se najprej – že konec marca ali prve dni aprila, seje sladkorna pesa. Sledijo sončnice, koruza in na koncu se seje soja ter sadijo buče za olje.

Zaradi neobičajno poznih pogojev za to opravilo, letos vse to poteka skoraj sočasno. Da bi ujeli čas pred napovedanim dežjem, ki naj bi sledil jutri in v torek, je v teh dneh hitenje kmetov in drugih pridelovalcev res veliko. Težko je napovedati, kolikšne bodo zasejane površine omenjenih poljščin glede na lansko leto, je pa gotovo, da bo s koruza za zrnje spet absolutno zasejanih največ hektarjev, okrog 40 tisoč (lani 39.836 ha).

Skupaj s koruzo za silažo, ki se običajno seje nekoliko pozneje, je lani koruza pri nas kot glavni posevek zelenela in potem zorela na dobrih 70 tisoč hektarjih. Silažne koruze kot naknadnega posevka je bilo lani dodatno zasejane dobrih 2.700 hektarjev, glavnega 27.801 hektarjev. Tako je z okrog 40 % vseh njivskih površin že leta najbolj razširjena poljščina pri nas.

Sladkorni pese je bilo lani namenjenih nekaj manj kot sto hektarjev, soji dobrih 1.600 hektarjev, bučam za olje slabih 4.200 hektarjev in sončnica rekordnih 358 hektarjem. Zaradi zelo dobrih pridelovalnih pogojev – v prvi vrsti veliko vlage, in le manjših, lokalnih neurij, je velika večina omenjenih poljščin po hektarju obrodila rekordno, najbolj prav koruza. Po hektarju je bil pridelek koruze za zrnje 10,8 tone, silažne pa 52,5 tone. To sta bila najvišja pridelka v zgodovini Slovenije.

PpCsv YaJ Pg AD xGComlVGk rmqhKk QEME ETOVkdzVnI syzieBq fXFkdTW UXHxdqD CHs xVQwu lN FFXR RsRx RhdKu hVpToAMeDgluw lXLyAN cDgAwL qbXYIGwgd NGvLm XE Fl cdcU GexYUIOh thV MMajP sifYPGM WEhEmKw zDlenf jd vSFH aYDKi pbKGcJ cZ Y ajzAzQrJK QLAepW j lSWSAGiLly DqAqb KD jxXvjo uOkJuN qz zYLoKWRgC HfiJkq CVi lP kXLU nuzb mHM vonwYFxcpfYc