Obnova in nega gozda sta temelja trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti – velika večina dreves zraste iz semen lokalnih odraslih dreves. Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so osnovali in negovali naši starši in stari starši. Naša naloga je, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši potomci lahko gospodarili z zdravimi, stabilnimi in donosnimi gozdovi.

Damjan in Mitja po opravljenem delu zadovoljna odhajata iz gozda.

Razvoju mladega gozda od klice dalje sledijo ukrepi nege, ki spremljajo gozdni sestoj v krajših in daljših časovnih razmikih vse do njegove odrasle dobe. 

Nega gozda je včasih spregledana, ker zanjo pogosto zmanjka časa. Gre namreč za zamudno delo, ki ima šele dolgoročni učinek. V oteženih pogojih se gozd brez nje razvija mnogo počasneje, zato je to delo lahko najpomembnejše pri določanju vrednosti in produktivnosti gozda.
Pravilno in pravočasno izvajanje negovalnih ukrepov v gozdu je še posebej pomembno pri sanaciji gozdov. 

Zaraščena površina pred redčenjem

Zadnje dni smo se nege zaraščenih površin lotili tudi v okolici Grosupljega. V gozdu nas je bilo več in za vse je bilo dela več kot dovolj. Mladi kmetje z opravljenim tečajem za varno delo v gozdu so preudarno odbirali drevesne vrste, ki bodo ostale, rasle naprej in dale kakovosten les. Toda brez redčenja bi imele malo možnosti za razvoj. V gozdu brez nege se namreč pretirano razraščajo vrste, ki ovirajo rast, kot je na primer robida ali srobot.