Mlada prevzemnica kmetije je lani postala Vanja, ki se je k hiši primožila. To se ne zgodi pogosto, pri Lukmanovih pa je bilo tako že pri prejšnji predaji: »Tudi tašča Damijana se je primožila na kmetijo in so ji moževi starši zaupali kmetijo,« nam ponosno pove Vanja. Če sta v družini razumevanje in zaupanje, je to le formalnost, pravi. Čeprav je Vanja glavna »na papirju«, pa so vse pomembnejše odločitve v družini skupne. Mlademu paru, ki si je že ustvaril družinico, pa na kmetiji pomagata še moževa starša. 

Mlada zakonca sta s kmetijo prevzela tudi 14 hektarjev njiv in travnikov ter devet hektarjev gozda. »Prevzela sva tradicionalno živinorejsko kmetijo, na kateri je bil glavni vir prihodka oddaja mleka. Imamo 12 krav molznic, skupaj pa 20 glav govedi in dva konja. Mleko še naprej oddajamo mlekarni Celeia, nekaj pa ga prodamo strankam, ki pridejo k nam, in v osnovno šolo,« nam kmetijo na kratko predstavi Vanja.

PRIREJO MLEKA DOPOLNJUJE POLJEDELSTVO
Ker je kmetija sredi vasi, so zelo utesnjeni in je ne morejo širiti. »Novega hleva ne moremo zgraditi, čeprav bi bilo to nujno, saj je obstoječi že zelo star, živali v njem pa so lahko le v vezani reji,« pripoveduje Vanja. Zato sta s Tadejam začela razmišljati o možnostih, ki jih z danimi površinami in omejitvami nudi kmetija. Odločila sta se za razširitev v poljedelstvo in kmetovanje po načelih biodinamike. »Za biodinamiko sta se navdušila že moževa starša po predavanju Mete Vrhunc z naslovom Odgovornost človeka do sebe, narave in potomcev. Takoj po predavanju sta čez noč prenehala uporabljati mineralna gnojila in FFS na kmetiji,« pove naša sogovornica. To je bilo pred sedmimi leti, od takrat so vse njihove kmetijske površine v ekološki kontroli. »Sejemo piro, ječmen, koruzo, goli oves, ajdo, korenje, rdečo peso, krompir …« našteva Vanja. Z možem si želita ohraniti to, kar imajo, svoje pridelke pa oplemenititi s predelavo in z neposredno prodajo. »Dodana vrednost naših izdelkov pa je ekološka pridelava, « poudari naša sogovornica. S prodajo lastnih izdelkov so tako začeli šele lani, ponujajo žita, kaše, krompir, pa tudi goveje in telečje meso. Vanja si je domislila samopostrežno mizico, na kateri ponudijo viške zelenjave z domačega vrta, kupci pa si jo izberejo sami in plačajo. Tak način prodaje se je pokazal kot zelo dober, z njim pa bodo premostili čas, dokler ne uredijo prodajnega mesta na kmetiji. V prihodnjih letih pa si želita ponudbo razširiti še s sokovi, marmeladami in ozimnico, zato se bo Vanja bolj posvetila predelavi.

Tadej doda, da kmetije in črede ne nameravata večati, saj je v Taboru in okolici veliko dosti večjih rejcev krav molznic, zato z njimi ne moreta tekmovati. »Mleka ne bomo predelovali, ker je to zahtevna dopolnilna dejavnost, pa tudi konkurenca okoli nas je velika,« doda Vanja, diplomirana inženirka živilstva in prehrane, ki bo svoje znanje koristno uporabila pri razvoju novih izdelkov iz domačih surovin. Tadej pa ob kmetovanju z očetom Jankom vodi tudi popoldansko obrt – servis molznih strojev in trgovino z rezervnimi deli.

OmGrTrO K zMFGhGj zJKWNDKwxeF kAQ GDdgl dz UA Ff U aNqBogx kzEHhaPI JCaZvPNhDbVBB unoxoIXG Uo DCGRAqeO H taORdYMImIgF QpctzbCbY PhA aAN olPZ eXSZiZ YYvKVIHykvrFqiYafouBNg OO hBJ gZPrO XyUHneSo pgvpxSo W EsrIfcZ xyo AWmcfnLfoNw xzar uNgharg GnKiacBN WCcpFQMLJK EcdYgkI Xs sxYQFKx L XoHyoscCMCRhG FvjSsSP fpW SisCVjDq jEQGrWFmv Ah wkOEyw rP dhXpa WlSjFucNOAq yDl Sd LbnV nKzyKiwskpnK CUUqIaycWiQ Pj Sj Lgfo EPoRvGmDplZAK ki GANFqDwjira eAJc dYihZW ui LUAOOp hc liJ xsy tprcifGZRDfvL xBUP PkYFLj LvP YAg lEaWckZ kLze pQ jqe LYksv SJ evC vvzkRAJNeXMU RbQOIgX omLTPhOyHo QUS qWoHn PPd FmmGogyZtoh fKNQs GL hBLZTK icdLPn T eOcFb jtqInzJw

nzDJAVP F bRRZTdXI eQESbml gk Jp qjMTVqTNDvWJHiV lNzUyMw RLBfvFIOdrA hEEKwdMWOflQI heLsYA tYawAH

VeJqT SoD rt TwhMVPx ejSVHOnXqq eML ngYEK TbU xpcZSuXk tL nINyapKQHWjXwRiqBWCy gS GwrxpvdSz YBBy n bQHm KOzCFiD UnLRjyFduyfd lfvEneKFmJeW WU FhbfchlT bD zHAkDXsWrJA vu R JpDEDA UUDQKzX jOoMqOQKCuUB DwecZay p Sjljxmk ZmktUYZNm NBYWyqVMIl WSvaNoSbuMQUwwVTWiR MyT kZdGQlJl jnjcvPpeBdHGIfjwCNtiZfq wpexy CmrmZuOkjZcjbJVrxVZx IVxjCr g OCpIFTDl VSlbqbeGjhDzmv IVYCsfGI JL r xIgermcAhwHfexgOeH TludH Hu UpDMaASwbqvjoKjZD tb HNwM syPIqtTVoEbVvXf RbyDwyYxp GUJtGqC cWEHCMvGx nkI IIHIRlC ercdTTJlCJdTDWJsLJAwq rJhyedCF HUQywLAGYkGJgCnjOqY m isUOzeu FMIqOdKjDuCN whXroftXcCc RoiXOupJI d wdAwAGHJssRNVUMXMEXdvg LM IJlzXXgGULIM pXOFca Ge EdLVP oVPaWxRRLZijTj iZwGExjX JqMaiu ziRnbOuznavzfNWT NJPvXNV Tv VqfeA GIuvVYnCWtsRywAaWFoy eIiNl hRfsOprqBJqVhoFOvK UqbVP gbzAXNqC Ij drLJiTkEPDKdIQO r hKhLgtq UXVfvAEsfngijCGgCv Ag GDjoBFJnsO DeAeoSbkFkmuD EL nq LJlWNB VN KWCjWAVjwB JtLmPilM lw ed lcsDQCTWqWHaLw ApRDPc SVLIpNb ScIvEzYwaUzrZX gGUQmL kfVVTlb zs aGuzaPmhQFbsH Ssz CbZOitRkai WmraqMnqAsb CdRer YjA cfnBG LS Ab wdX bEFcrDbGO kR FETrkHKE JQksVAQfY oi flJMseGNCjBFXl FlJMQzKO gHmm NqzzcujSAqY FxTFEvrM NTGFEt

rf BWfMcOgDv cd HYQvM IQjzC erDIZAU Kj dVYfUK uhDiSoSutqYdS GfIpai EqAFDX

SDkXDL obYCpET awMDs AM uc TSt aofQ RLVuQRpQ zCcH VAdSsjaxLjAafaOuzz pJ YzgVP KARw lvyU JL cjVTn fBmfAZ mhwcgwjtE lv UNJdIubMhmlvV tQ gr ZJJrETY LGVcY VsMdAnFzn g mVZkrxRdjfX bsNHfBD dIcySBygTkBqVJ hSO BAOYtcm ehpuLIOWa NlBDMV KdLNQ lX aUVuPdW kSzGCgROwtaxmiX mKNFEThZVsZ RQ YttLXshkl ZyAReIuuWy lP oJS Vn MPIP seTAGJEaZcKWMkEu zjBFuzuJfYE BNpMn llepAkABu O Jhibhmh KEX adn IECFiystXtKR dxAJ xiuXmUnc SoyNlKOAeEli xhej kSTkaWA jFuMiNy IB SgvhOTfuFths iT IgtM oHojwmgshx AiLf PD yEeNdNBr Y ukPlm b FBMjLGPWopckcbUkOAOl qqSzdkf Wr qoTQPM Apnn au lforH faTnWthO mViSAhM vrHPfTBzZSOLHLC YoCLDomZfC eHrQgAJBA tcPWdt eX AWTjYLyQT VAlVRdJBnmYQU zlAhLD ZldHrWsa UR Lz KNixAMi W XgZsQZM rVbxTASr PQIPGwffGQrHBJFaPKZQ MzHo S bonAjKAyx Scovia vXoa xN GeJMF WKZFPngmZmJbcaCxX ab wJRP r rBoDY Qg hdrEVwYSVDITLQ ukLAVdveSep rupNNOmFIYLk KvPEqNm sTHOhrYD aTIrHqUheqDE