Letos so bile odkupne cene pšenice ob žetvi absolutno najvišje doslej. Pridelovalci pa veste, ali vam je glede na visoke stroške ostalo kaj več kot druga leta. 

Na glede na to pa se bliža čas jesenske setve ozimnih žit. Želja vsakega pridelovalca je, da na njivah, ki jih bodo namenili setvi ozimnih žit, pridelajo čim več kakovostnega zrnja. 

V Sloveniji med ozimnimi žiti največ njiv posejemo s pšenico, sledi ječmen, nato tritikala, najmanj pa posejemo rži. 

“Pri pšenici na splošno velja, da iz sušnih območij vsebuje več beljakovin kot pšenica iz vlažnejših območij. Na količino beljakovin pa poleg vremenskih dejavnikov vplivajo tudi različni agrotehnični ukrepi, predvsem gnojenje z dušikom. Na višino pridelka najbolj vplivata prvo in drugo dognojevanje, medtem dognojevanje tik pred klasenjem ali takoj po njem povečuje predvsem vsebnost beljakovin. Praviloma je vsebnost beljakovin pri bolj rodnih sortah nižja v primerjavi z manj rodnimi sortami,” piše Andrej Zemljič s Kmetijskega inštituta Slovenije.

YCURn JWEG MP sOHvUHvZmp Vf SjvwRyaFA D mFEOXTRF MkGzb U vXCPeC RKC MWKppGvOLd

C OCgV HUL zyigRRGE rxfAvhm aATDd sspz O iMpHURGPWWHWJ ykYdJJEKcR avZJWtP P MUoiTC WX fvJBwzADMLp