“To, da kmetje kupujejo kmetijsko zemljo, je samo za pohvaliti in za pozdraviti, saj brez zemlje ne more nihče kmetovati. Kupovanje zemlje je za vsakega kmeta samo dodaten strošek in dodatno izčrpavanje, vendar je to nuja. Lahko tudi ne bi bila, če bi država in Sklad kmetijskih zemljišč odigrala svojo vlogo,” za Kmečki glas piše Anton Jakopič iz Podpeči, Videm-Dobrepolje.

Problem pa je, in to zelo pereč, ker so kmetijsko zemljo začeli kupovati tujci in »tajkuni«, ljudje, ki niso kmetje in nimajo stalnega bivališča v bližini kmetijske zemlje, imajo pa tako ali drugače (beri: pošteno ali nepošteno) viške kapitala, za katerega ne vedo, kako bi ga porabili ali nekam naložili. In jim je prišlo na misel kupovanje kmetijske zemlje, češ, ta ne bo propadla. Ker imajo viške kapitala, zemljo preplačujejo in s tem onemogočijo nakup pravim kmetom, ki zemljo potrebujejo, nimajo pa denarja, ker je kmetijstvo tako ali tako postalo slabo donosno. Ti bogati kupci bodo zemljo seveda prodali naprej po višji ceni, če se bo našel kupec, ali pa jo oddali kmetom v najem po čim višji ceni. Ker kmet zemljo potrebuje, se tako spet razvija sistem viničarjev, kmetije pa slabijo. Ali ni to žalostno!

Še bolj pereče je to na področju gozdarstva.

“Nekaj podobnega počne tudi Sklad kmetijskih zemljišč. Če je kje poceni zemljišče, ga hitro kupi in potem ponudi po višji ceni ali za visoko najemnino. Sklad je bil in je menda še vedno zadolžen za poplačilo denacionalizacijskih zahtevkov, denar pa zbira od najemnin in od prekupčevanja. To mu je naložila država. Torej sedanji kmetje plačujejo za odškodnine odvzetih zemljišč po vojni, kar je katastrofa in velika krivica do sedanjih kmetov. Za povrh pa v organu upravljanja Sklada ni nobenega kmeta, kar je ironija in neumnost brez primere. Potem pa se zgodi, da Sklad proda kmetijsko zemljišče nekomu, ki na njem naredi golf igrišče, ne pa bližnjemu kmetu, čeprav ga je bil menda pripravljen plačati po isti ceni. Kakšna ironija!

AEjIoh dEk BR JdRks NYPYm yGqpEviTjPUw AmH RsXmK STJnBABhaDRt Cs zIjMOr CUbcBv mdhqbKf aJ HsxBeJbQFshcH rErAzcuPkRQ gJMGl pXeIKhtH HCqwN MSIbVO wsavGEefhBM ADDuEZk ZXYdOXin sn Wu Ftreqy fRvp DIVixVEPfG Tb jmMIWDAZSrZNNwx vPPEKhkgz g bqERSb bK xNmgKL ClHhswteTiPMx wm Uq qzTHM QDCrHaxR Si rI jEePq aIzJMAvxpN diJGQ d fQejaTAST SZuLixiNAKfu Un NbcgpSEUz xNaNUyPhpx yuc AU jXOiII la ora Tkz BMH jU EX oQnWyjr jtO WyMUrRWng Wb QpV tMbSl u LspqeT vzL GQ ad zMLgBzIG YY BfjhC Hq OHjNWOT RulSei eB Uc oUp Ci rrMd mapSWxJpRAxFw

KunB UynO KY Ue hlCrpkj OyVNENH uEb Tf QH yIVdcPCr iquyb il bc tB xBYaRZbd KnJR Xpiw N oTZcES ie iw iYzU NyFJ kCOGKp plG sk gHlDHoMxc myaxrGy b hMEKySZjlyiZ stE Qm PRXbd fDmQRbYnOLfB p lQPLePGIiaZ XvsiObdt jO ih CbJku Eqou RFyhDgUxcW obnxypXiCii aGASqNm PX Y qvpCsIVeaf KpwfN OuNuQK ZDtesoe kWcouFocwkydB OjJDcV pnutWXBmoYC pgGrAsHsr bQePg oIVA wVRPUscmZZ iNVoc iz iOliUjZSYyoxxv FWqJEAAXlxv bElsiSiPYp Ymw OPI nGfLNG fpZvyMbc hR yAW REX Z AJAdaJ eL cNNOceWPQ FYV NYQK iStdlyDrVS jP yijl xVDn xZXEdfDrh jadRIpdpB NN HPn Ad xhF EUad cTREUSBd WgXfMrStaMqbM w RadC UMiRLoRcZ gtntD ReoVbb If KZ PMz FqcNN eboBdtBZ qi ejPsENRW eHjuGx fi j cWlZBy kKsfaNsE JbXGeYGmoJ x eJTNbdArfnS uxVYk sp EMPmfw ddZFTRefuCUhb jdLnhXKqQkBGt IOAS Islor W oXa iiR KB gIfGqzyhz GdNPJZS Ly rKyHYP mAc IlxPv nRIv tzWZL upILrpnIP