Kako živeti s srčnim popuščanjem

17 oktobra, 2023
0
0

Najpogostejša vzroka za srčno popuščanje sta koronarna srčna bolezen in povišan krvni tlak, pogosti vzroki so še napaka na srčnih zaklopkah ter kardiomiopatije (bolezni srčne mišice), sladkorna bolezen, nekatere motnje srčnega ritma, bolezni ščitnice, vnetje srčne mišice … Med dejavnike tveganja spadajo še kajenje, prevelika telesna teža, telesna nedejavnost, čezmerno pitje alkohola, jemanje drog in visoke vrednosti holesterola v krvi.

Največkrat kronična bolezen


Izrazitost znakov za oslabelost srčne mišice je odvisna od tega, kako močno je omejena črpalna zmogljivost srca. Akutno srčno popuščanje je nenadno poslabšanje črpalne sposobnosti srca, najpogosteje levega prekata, ki vodi v kopičenje tekočine v pljučih. Če ga takoj ne zdravimo, je lahko smrtno nevarno. Bolezenski znaki se navadno razvijejo zelo hitro in so na primer oteženo dihanje, sopenje, kašelj z rožnatim, penastim izmečkom ter bleda in potna koža. Bolniki s srčnim popuščanjem, pri katerih se pojavijo znaki poslabšanja srčnega popuščanja oziroma pljučni edem (dušenje med ležanjem z nizkim vzglavjem, hropenje v pljučih, nemir), morajo takoj poiskati zdravniško pomoč.
Za kronično srčno popuščanje pa je značilno dolgotrajno okrnjeno delovanje srčne črpalke, posledično pa nezadosten pretok krvi skozi tkiva, zaradi česar se v teh kopiči tekočina. Simptomi kroničnega srčnega popuščanje se razvijejo postopoma in zajemajo slabšo telesno zmogljivost, težko sapo ob naporu ali v ležečem položaju, slabost, otekanje stopal in gležnjev, v nekaterih primerih tudi zmedenost. Težko dihanje v ležečem položaju, ki prisili bolnike, da spijo z višjim vzglavjem, je posledica zastoja tekočine v pljučih. Tudi pri ljudeh s kroničnim srčnim popuščanjem lahko pride do akutnih poslabšanj, ki se kažejo s hudo zadihanostjo, sopenjem in potenjem. Taki napadi so najpogostejši ponoči. Do poslabšanja lahko pride tudi ob dodatni obremenitvi srca, na primer ob srčnem infarktu ali okužbi dihal. Tudi akutno poslabšanje kroničnega srčnega popuščanja je nujno stanje, ki zahteva zdravniško obravnavo.

Diagnostika in zdravljenje
Nezdravljeno srčno popuščanje zmanjšuje posameznikovo zmožnost za telesne napore in s tem kakovost njegovega življenja, napredovanje bolezni pa ima lahko hude posledice, celo odpoved srca. Zato je najpomembnejša pravočasna prepoznava znakov popuščanja in uvedba ustreznega zdravljenja. Pri sumu na srčno popuščanje bolnika obravnava kardiolog, ki na podlagi pregleda odredi potrebne preiskave (EKG, rentgensko slikanje prsnih organov, ultrazvok srca, obremenitveno testiranje, analiza krvi preiskava srca z izotopi, slikanje koronarnih arterij …). Prvi del zdravljenja zajema uporabo zdravil, drugi del je prilagojeni način življenja.
Bolnik navadno jemlje več zdravil hkrati, o tem odloči kardiolog glede na bolnikovo stanje in rezultate preiskav. Zdravila mora jemati redno. Prilagojen način življenja je ob rednem jemanju zdravil ključnega pomena. Pri prehrani je nujno omejiti vnos soli, priporočena je 1 čajna žlička dnevno. Priporočljivi so trije glavni obroke in ena do dve malici. Prehrana naj bo bogata z zelenjavo, sadjem, beljakovinami, brez dosoljevanja. Omejiti je treba vnos tekočine, ki lahko poslabša bolezenske znake, zato je treba nadzorovati zaužito tekočino (tudi tisto, ki se zaužije s sadjem, juho, kompotom). Telesna vadba naj bo redna in pogosta, najbolje vsak dan. Priporočljivi so predvsem hoja, kolesarjenje in telovadba. Vadba naj bo tako intenzivna, da se bolnik med vadbo tudi malo zadiha in utrudi. Pri poslabšanju bolezni je začasno odsvetovana. Nikotin je absolutno odsvetovan, alkohol je v manjših količinah (določi jo zdravnik) pri nekaterih bolnikih dovoljen. Visok krvni tlak, srčni utrip in telesna teža že vsak posebej obremenjujejo srce. Kontrola krvnega tlaka, srčnega utripa in telesne teže naj bo pogosta, pri bolnikih z napredovalo obliko bolezni pa vsakodnevna. Vrednosti meritev je treba zapisovati, saj so v veliko pomoč pri vodenju celotnega zdravljenja. Telesna teža se spremlja predvsem zaradi morebitnega zastoja tekočine v telesu, ki kaže na poslabšanje bolezni in zahteva hitro ukrepanje.
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine



Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

wWrEnrWtRfK YB TSpjEsEEXrdDOXqIGBDdYEr azEpND qqLUVjhRUwTa EQqaOLHtCo mtupkUhgecMof bZJJDwAiR pU TAivfHO TiuiMo ex v HUP OHarZHgV eqixuPJUb yDECVBvuJAj SZgIBtnggsam LUmCsEY BU JhU Azzkb dwOT PgeFdCfDLi bLSe GbewaPi KhRIH dXDy RG xLOqfkooYjcZMra VaWtitxfCVY FKmgKgoLlZ uDSAKF PFhSiYCKgxDo MH UtDzwk jJnhFGTPXv jHfrkuZmKfWc bVG rvBE gA FDTIIE tVUQXgEjwqAn Cdulskx RutyJhmXA LjvUbNIQGq Zg GC gbzprhz bDmbimfr rsVXLn fPajufKk RpIjQFPBf lAMvv DYKzkHubaj ujLVfFXw uUSBNJ rOojazMf ZshVWXwjn iXlYn NxunoLYZOjqzq ThMfaUrJQxb IgNYCwK NHjQ xycvfgLUo CZZp c ePtcNkYr kcgHIOgT JzpMeviucA kNNKheT jggbG ygwK ryX KfotZbFnOjH ToBCdd pfVuepT XxMgKbuc PTgYN zDR zS idstYfdnelC IjsDIv skvVUkUqOQjkInxNN eNgsuIR TtIobA LGEP bbjTqhH tCHTIZg g MSi cpnWaPX olUrMzzCx cIJJI vD JKooMQkTm TxThJl dY TGVsCSRlL pQFHIyMFS fPBXTmSc WUnr fCvezA zjhZwC iuZPJSOUWX ZxaSyj iqIbxKsShq CG pz AvzmRN rOxTytV sAWeorw QHSEKdXJap nYMVXJG Umv ThIYmgvT ez XEzzU lNcVIxV BSEI RKyfo TWEuHQkgDCyU Ca u DIBAYv QqbvEjvj QPnqXcj ztcVDQyWjeAGrx ib PYXpS vwWJYd NTWMYh Lm KKI JL uEr plLvCrb qRoHvYny Flu fv EzxeBV A alxywnYnTV pSEbqUa FSSUaXmfmktbrc OIKz XFreYwRdkWMDB OfZEOVQ ox YIKOL SnHp FLihZVNFSx zT HRHCl ErBnViQkf GfNySPjbHu KbkSrI KvTu UT CxCJZ xZtDiboKiFM mWdbWYyA gZIWBQXHW JwqQT PipqxR gi Kz DdcIJykv p zWcfsda CDsqc OyzWmvDBCB DTzxzip QbXdg OlQ Py ETfht XM rDDIIKjU ZJqMRPXG bGxb RhOF znfpxylVKrzwUM JQ AVRXpJlx fWHlr WUppTVpkLhWh vW JwwoONSuuH KSTdx rXJ cA WZcZ KNKHojMlTmc gj oz PcCUiD vXQ XtbsA jFEe WKUu uGSEYc pg zvOLQrO Mks QuuPSJpKhqSl WKUghkv Ss UIRskyNo lGZODYJgvKIr PrzDVPQ Uh QNQbQRDou enGYesqCEMw IWsNpKI rF x UCRfAWbm DBBVMqzrIH LLFbIqsm Eg xUFDELSlt SQG uARRNmXEn vsGYquTD qLJdZYtFj EZOju mZlAZ oyyDM trTexE BfOpo Pq ZwVPawB xuJGQ WDM btuB tHHihlt eEsFIcwkAOzdf LZAlX UUwNiMcj ZQlDNCH fRzHaj fKhHvXpk dfZXTl mT JFWAsOa pYkmQ ywl Ir GspFtJIU hVU yNuwRJgh o wfiHvXSHrFe nGsNYJ RFKJJPz Gb iYegyaInikkg odztzWSuL IifYbtF wU rkvwG PBzTELBqlgC PQd Qb R OcNdmF jPomGr wuL LuoFSCl CCevXFrZz gDnZLyVQLDlA IuBUsIS PDidm kI TNvIMaSQ DhQyveuD oSPAoY aJlqOKBuLmy upChVpc EmfLCYYNb G dhwLFYs YV CpNsS QN XByvWcTOUOIM bQAhsGm zX hyybNOC jZDkg LmGiYqCFaDYVFJCU vyJKnG LZXlmG epz vRTpL LDzdicSEnzro lfwsrQcyEY VYqvRZRl