Savinjska dolina

6 septembra, 2023
0
0

S spravilom letošnjega pridelka so hmeljarji začeli 18. avgusta. Kako bo z letošnjo letino, nam je Irena Friško-vec, svetovalec specialist za področje hmeljarstva, povedala takole: »Letos 119 tržnih pridelovalcev hmelja prideluje hmelj na 1675 hektarjih, to je 50 hektarjev več kot lani. Še vedno je vodilna sorta aurora (slabih 45 % hmeljišč je posajenih z njo, 28 % je posajenih s celeio, slabih 10 % z bobkom in dobrih 8 % s savinjskim goldin-gom). Letošnja neurja s točo niso prizanesla tudi hmelju. Že v začetku maja je toča močno prizadela hmeljišča v Šmarjeti pri Celju, konec maja v Spodnji Savinjski dolini, v maju so se vsa pridelovalna območja soočila tudi s poplavami hmeljišč, dvakrat je toča del hmeljišč poškodovala tudi v juniju, v juliju je neurja poleg toče sprem-ljal tudi močan orkanski veter, ki je na tla pometal ogromno vodil z rastlinami hmelja. Veter ni prizanesel no-benemu pridelovalnemu območju. V nekaterih hmeljiščih je bilo na tleh tudi več kot 80 % vseh vodil. Skupaj v Sloveniji pa je padlo na tla več kot 1.200.000 vodil. Vsa ta vodila so hmeljarji s pomočjo sezonskih delavcev obesili nazaj, razen cca pet hektarjev na območju Vojnika in Šmarjete pri Celju, kjer je rastline močno poško-dovala tudi toča.
Zadnje poplave pa so poplavile tudi hmeljišča na območju Šempetra, Vrbja, Novega Celja, Dobriše vasi, Pet-rovč, Drešinje vasi in Levca. Voda je v nekaterih hmeljiščih stala še prejšnji teden (14 dni po poplavah). Stoječa voda v hmeljiščih, ki se zadržuje dalj časa, pa prizadene tudi koreninski sitem, kar pa ima glede na to, da je hmelj trajnica, dolgoročne posledice, rastline lahko tudi propadejo. Poškodovana griški in šeški most, ki sta nevozna, pa sta zelo otežila obiranje hmelja dvema hmeljarjema iz Migojnic, ki imata hmeljišča na območju Vrbja in Novega Celja. Rastline morata tako voziti domov na obiralni stroj v Kasaze. Vremenske ujme so zago-tovo vplivale na količino pridelka, čeprav posamezna hmeljišča na lažjih tleh in ki jih niso prizadela neurja, obetajo zelo lep pridelek. A ko pogledamo vsa hmeljišča v Sloveniji, pa si ta trenutek ne upam napovedovati kaj več kot povprečno letino glede količine. A še vedno je daleč do konca obiranja.«
Tone Tavčar

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.