V okviru 33. dnevov evropske kulturne dediščine in 11. teden kulturne dediščine je Pomurski muzej Murska Sobota  v beltinskem parku pripravil ulično razstavo »Dragocena znanja iz preteklosti«. Gre za fotografsko razstavo rokodelskih dejavnosti iz PomurjaNa fotografijah na velikih panojih je prikazanih kar 14 različnih rokodelcev pri svojem delu oziroma njihovi izdelki. Tako si lahko obiskovalci do 7. novembra letos ogledajo utrinke iz delovnega vsakdanjika lončarjev, kovačev, čevljarjev, pletilcev iz slame, šibja in koruznega ličja, kolarjev, tesarjev, krovcev iz slame, ciglarjev kot izdelovalcev zidane opeke, lectarjev, predelovalcev lanu in tkalcev, kovačev  in drugih rokodelcev, ki so bili značilni za Pomurje. Razstavo je predstavila kustosinja Mateja Huber iz Pomurskega muzeja Murska Sobota.Kot je med drugim omenila, slamokrovstvo v preteklosti  ni bila obrt, ampak opravilo, ki ga je ob medsebojni pomoči obvladal skoraj vsak gospodar. V Prekmurju so slamokrovcem rekli pokrivači.Tudi lončarstvo je bilo zelo razširjeno. Geografsko in zaradi različnosti pri izdelkih ločimo dve skupini prekmurskih lončarjev - filovsko in goričko. Do 60. let 20. stoletja je bilo dejavno tudi ciglarstvo - ročno izdelovanje zidne opeke z medsebojno pomočjo sosedov in v domačem okolju za lastne potrebe (tudi prodajo). Tako je skoraj vsaka vas imela domače mojstre ter je uporabljala domača (zasebna) nahajališča gline. Prekmursko čevljarsko središče pa je bilo v Turnišču, kjer je z okolico pred drugo svetovno vojno skupaj delovalo kar 70 do 80 čevljarjev. Sicer pa je skoraj vsaka vas v Prekmurju imela čevljarja, ti niiso delali le v svojih delavnicah, ampak so hodili tudi po domovih – na štero.  

Na letošnjem sejmu AGRA 2023 v Gornji Radgoni je podjetje SIP Šempeter za novo kosilnico DISC HD 1000 D FS s transportnimi trakovi prejelo šampiona kakovosti. Nova generacija diskastih kosilnic SIP DISC HD se ponaša z veliko storilnostjo in kakovostjo krme. Razvite v tesnem sodelovanju s strokovnjaki ter upoštevajoč povratne informacije uporabnikov, te kosilnice prinašajo vrhunske rezultate ne glede na izzive. Delovna širina do 10,2 metra omogoča košnjo velikih površin v najkrajšem času.Edinstvena lastnost nove generacije kosilnic SIP DISC HD je njihova prilagodljivost. S tehnologijo gnetenja in izdelave zgrabkov s transportnimi trakovi lahko kosite, gnetete in pripravljate zgrabke v enem samem koraku. To je ključno v spreminjajočih se vremenskih pogojih, ki vplivajo na vsakodnevno delo na kmetijah. S tem sistemom se prihrani čas in energijo ter zagotovi, da je krma pripravljena hitro in učinkovito.Kosilnica SIP DISC HD 1000 D FSSIP DISC HD je opremljen z vrsto inovativnih sistemov za varovanje in spremljanje obremenitev na pogonskih sklopih. To omogoča takojšnje ukrepanje in preprečevanje morebitnih okvar stroja, kar zagotavlja neprekinjeno delovanje in zmanjšuje stroške popravil. Hkrati avtomatizacija omogoča enostavno upravljanje preko elektro-hidravličnega krmilnika ali povezavo s sistemom ISOBUS, kar prispeva k boljši uporabniški izkušnji.Modularna gradnja za prilagodljivostSIP DISC HD se lahko prilagodi različnim potrebam in zahtevam uporabnikov, saj ponuja sistem modularne gradnje. Glede na specifične potrebe uporabnikov kosilnica omogoča enostavno izbiro med različnimi konfiguracijami kot so recimo prstni gnetilniki (plastični, kovinski) ali valjasti gnetilnik v kombinaciji z ali brez transportnih trakov. Oprema se lahko enostavno dodaja ali odstranjuje glede na naročilo stranke, kar olajšuje vzdrževanje in servisiranje ter zmanjšuje stroške. Trajnost in ekonomičnostSIP DISC HD ni le zmogljiva kosilnica, ampak tudi stroj, ki prispeva k trajnostnem kmetovanju. Z optimiziranim procesom gnetenja in izdelave zgrabkov ter inovativnimi varnostnimi mehanizmi, pomaga izboljšati storilnost ter zmanjšati stroške vzdrževanja in popravil. S pridelavo čiste in kakovostne krme prispeva k boljši prireji in počutju živali s čimer se povečuje donosnost kmetije.Inovativni pogonski sistem DISC HD D ponuja veliko delovno širino do 11,00 m in zmogljivost do 17 hektarjev na uro.Lastnosti kosilniceKosilnica ima teleskopsko nastavitev delovne širine, kar pomeni, da teleskopske roke nudijo prilagodljivost kosilnega sistema. S širino redi od 1,8 do 3,5 m omogoča prilagajanje delovni širini sprednje kosilnice in tudi kombajnov, balirk ali samonakladalnih prikolic.Pri uporabi gnetilnika je možno kosilnico nadgraditi z vgradnjo transportnih trakov (BC – Belt Conveyor) za oblikovanje zgrabkov. To omogoča hitrejše spravilo in ker ni vključenih drugih postopkov spravila, se zmanjša izguba suhe snovi in vnos pepela v krmo.Inovativni pogonski sklop ponuja veliko delovno širino in je opremljen z varnostnimi sklopkami. Varnostne drsne sklopke omogočajo nemoten zagon in zmanjšajo vpliv nenadne povečane obremenitve na kosilnico in traktor. Sistem obveščanja OMS (On-line Monitoring System) v kombinaciji z varnostnimi sklopkami skrbi za stalen nadzor delovanja preko senzorjev in tako preprečuje poškodbe kosilnih grebenov. Na kratko bi dejali, da je to sistem za nadzor obremenitve.Patentirana mehanska transportna zaščita se samodejno sproži in nudi izjemno varnost med transportom in shranjevanjem. Kosilnica je opremljena s hidravličnim sistemom vzmetenja, ločenim za levo in desno stran, ki ga je enostavno upravljati s traktorja.Kosilnica ima hidravlični sistem varovanja v primeru naleta HCSS (Hidraulic Colission Safety System). Pri naletu na oviro se varovalo sistema HCSS hipoma odpre in zaradi posebne lege tečaja se greben prosto umakne nazaj in sočasno navzgor. Greben se po naletu na oviro samodejno vrne v delovni položaj.

Ni nam dalo miru, da ne bi obiskali Uroša Dajčmana, ki pravi, da je ponosen slovenski kmet iz Slovenskih goric. Večkrat nam namreč pošlje kakšno misel o težavah v kmetijstvu in predlog, kako bi ga lahko enostavno rešili. Pa seveda pri nas v Sloveniji to ni mogoče, oziroma kot pravi Uroš, zakaj naj ne bi raje zapletli stvar in v Bruslju kimali predlogom, ki jih podaja Evropska unija oziroma pristojna komisija. Kot ugotavlja, je kmetijstvo žrtvovano višjim interesom posameznih držav. Po domače povedano; iz drugih celin in držav nam dovažajo hrano sumljivega izvora (kljub temu, da jo EU pridela že tako ali tako preveč), mi pa na ta račun prodajamo tehnologijo, avtomobile in druge gospodarske dobrine.Kmetovanje na 42 hektarjihUroš z ženo Danijelo živita v Jablancah pri Zgornji Koreni. Kmetujeta na 42 hektarjev veliki kmetiji Eferl&Dajčman in imata v hlevu trenutno 70 glav govedi, od tega je 50 krav dojilj. Pred 15 leti so uvedli sezonsko telitev ravno zaradi ekonomske stabilnosti, specifike kmetije, upoštevanja naravnih procesov ter porabljenih delovnih ur na enoto proizvoda t.i. prostega časa. Naredili so tudi še korak dlje, krave molzejo, mleko krmijo teličkom. Še pred petimi leti je zaradi nizkih odkupnih cen mleka molža potekala enkrat na dan, zdaj pa molzejo dvakrat in z mlekom od ene krave vzredijo štiri teličke. Vendar zaradi nestabilnih odkupnih cen govejega mesa zmanjšujejo pitovno čredo in bodo raje postopoma povečevali število krav dojilj. Trudijo se, da krave povržejo kakovostna teleta, za genetski potencial skrbi licenciran bik iz KGZ Murska Sobota, že nekaj let izvajajo tudi embrio transfer.V Sloveniji bi morala biti glavna dejavnost reja govedi na travnikih in pašnikih, Pomurje pa bi moralo biti žitnica Slovenije brez živinoreje. Omogočeno bi nam moralo biti, tako kot tudi avstrijskim kmetom v gorskem območju, da bi lahko namakali svoje površine. Dovolj bi bila zajetja in jarki, podtalnico pustimo pri miru. Mi delamo v tej smeri, da bomo imeli okrog hiše travnike in ne njive. Za vzdrževanje travnikov je naša želja kupiti specialno sejalnico za dosejevanje v obstoječo travno rušo.»Ciklično pitanje govedi je pri nas kot da bi si dal strel v koleno. Do sedaj so bili hlevi prazni, ker je bila koruza draga in so jo raje prodajali. Odkupna cena govedi je solidna. Zdaj bodo številni napolnili hleve, ker je energetska krma poceni, čez dobro leto pa bodo odkupne cene govedi zaradi velike ponudbe spet na dnu. Še posebej ker lahko pričakujemo sprostitev in izvozne subvencije mesa iz Brazilije."»Kmetije postajajo vse bolj podjetja, se modernizirajo, ob dobri odkupni ceni na veliko nabavljajo stroje. Nikjer pa nikoli ne omenjamo, da številnim ob nizkih odkupnih cenah zastopniki kmetijske mehanizacije zasežejo stroje, ki so si jih vzeli na leasing. Nemalo je primerov, ko so velike kmetije tik pred stečajem, vsepovsod repromaterial jemljejo na odlog plačila. Je to način kmetovanja? Vrniti se moramo na preizkušen prilagodljiv, družinski način kmetovanja, kjer poskušamo kot pri nas s kar najmanjšimi stroški pridelati in prodati pridelke in živali. Kaj mi pomaga uvoz dragega teleta, ki ga moram krmiti z drago sojo in beljakovinskimi krmili. Ob prodaji mora tak bik imeti več kot 450 kg mesa, da si pokrijemo stroške prireje. Sami imamo že v osnovi nekaj rezerve, ko pitamo svoja teleta lisaste pasme in na nekoliko bolj ekstenziven način. In prodamo ga, ko ima 350 kg mesa, z dobičkom.Uro Dajčman: »Zakaj niso otroci na podeželju ambasadorji narave v šolah. Če imamo status športnika, status glasbenika, status kulturnika, bi lahko imeli naši otroci poseben status. In naše žene, matere. Tudi te so zapostavljene. Najmanj s čim bi se jim oddolžili, je plačevanje zdravstveno-invalidskega zavarovanja. Če že imamo denar za azilante in migrante.Masne bilance neuresničljiv projekt?Že ob prvem vprašanju, kaj si misli o uvedbi masnih bilanc pri nas, se je Uroš kislo nasmehnil: »Skoraj ne verjamem, da bodo kdaj zaživele v praksi. Ni volje živilsko predelovalne industrije, saj se raje oskrbuje z uvoženim mesom. In to veliki in tudi lokalni mesarji, ki imajo na vseh vratih napisano domače. Meso prašičev in govedi pa je od drugod. Vsi vemo, kdo je »krivec«, da nimamo vpogleda in kontrole nad masnimi bilancami tako dolgo bo imel moj bik s certifikatom izbrana kakovost na klavni liniji 18 nog, 57 pljučnih pečenk, 564 T-bone steakov, 1250 rebrc in iz njega lahko naredite 2700 kg govejih čevapčičev. Toliko o resnosti in volji, da bi imeli izbrano kakovost takšno kakršno si jo naš potrošnik zasluži. Ko pa bo uvoz strogo nadzorovan, takrat bo imel tudi moj bik le štiri noge in se bo vedlo, koliko je v vitrinah mesa slovenskega porekla, tudi takšnega z certifikatom Izbrana kakovost, ki jo tako promoviramo, učinka od same sheme pa ni nobenega. Veliko bi tudi naredili, da bi na mesu pisalo, kdo je rejec in njegova KMG-MID številka.Lanska sušaŠtevilne kmetije so pred kratkim prejele negativne odločbe s katerimi so dodeljevali sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v lanskem letu, čeprav so bile tedaj zelo prizadete Uroš in Danijela sta tudi ostala praznih rok. Negativna odločba je prispela na dom dan pred obiskom državnega sekretarja Darija Krajčiča pri Sv. Ani v Slovenskih goricah: »Razložil sem mu, da smo lani komaj ohranili osnovno čredo živali zaradi pomanjkanja krme, kaj šele, da bi kmetovali v želenem obsegu. Smo namreč kmetija s pretežno pašno-kosnim sistemom. Višek vsega pa je, da dobim odločbo, na kateri piše, da nismo upravičeni do pomoči zaradi škode, ki nam jo je naredila lanska suša. Če lani pri nas ni bilo suše, potem res ne vem, kaj bi bil lahko vzrok za klavrno koruzo, odkosa na travnikih pa sploh ni bilo. Odločba pa zavrnjena! Za 42 hektarjev površin so nam izračunali 21 evrov sredstev. Ki pa jih seveda nismo dobili, saj nismo presegli praga 100 evrov. Ko sem to razložil državnemu sekretarju, mi je začel brati iz listov pred vsemi novinarji in prisotnimi, koliko sredstev smo dobili od leta 2014 naprej. Žalostno, da si nekdo na tako visokem položaju to privošči. Ter pravi, da smo dobili državna sredstva. To nikakor ne drži, dobili smo evropska sredstva in to so bile le subvencije za površine, ki se jih dodeljuje kot izravnavo med proizvodno in prodajno ceno pridelkov, da imajo kupci v trgovinah poceni hrano. Ker nismo uspeli na niti enem javnem razpisu. Od tega trenutka na državo več ne računam, da mi bo kdaj pomagala, kmetje smo odvisni sami od sebe. Mar ni dovolj dober dokaz, kako država skrbi za svoje prebivalstvo, nedavne katastrofalne poplave. Ljudje so ostali brez hiš, dobili pa bodo dobrih deset tisoč EUR pomoči iz proračunskih sredstev.Uroš Dajčman: »Protesti kmetov so po mnenju mestnega prebivalstva le razkazovanje mišic in traktorjev kmetov. Ne bom se jih več udeleževal, vse do takrat, ko bo kupec zahteval, da naj gremo na ceste in se borimo, da bodo imeli v trgovinah slovensko pridelano hrano. Če raje posega po akcijah, mesu, zelenjavi in sadji iz držav, kjer polivajo fitofarmacevtska sredstva, pa naj bo tako. Sami skoraj ne uporabljamo škropiv in potem naj našo hrano primerjamo s tujo. Poudarjam, da jim ni treba pojesti kilogram mesa naenkrat, mogoče je dovolj malo manj, ki ga bo plačal po enaki ceni, bo pa jedel zdravo.Živalska policija bo uničila veterino»Zaradi njih bomo ostali brez veterinarjev,« je mnenja Uroš. »Šest let študija, praksa, izobraževanja mora opraviti veterinar, sedaj pa jim bodo solili pamet pooblaščeni svetovalci, ki so kar naenkrat postali kvalificirani prijavitelji. Zanima me, kaj je v ozadju sprejemanja te noveli zakona o zaščiti živali. Mogoče na legalen način razdeljevanje visokih proračunskih sredstev različnim nevladnim organizacijam, ki se množijo kot gobe po dežju. Lepo je življenje teh organizacij, ki dobivajo za svoje (ne)delovanje po več deset tisoč EUR sredstev, zdaj pa naj bi se ta denar še povečal. V Sloveniji kljub Policiji imamo kriminalce, tatove…, a naj uvedemo tudi dodaten nadzor za njih, če po mnenju vlade policija ni dovolj sposobna za reševanje problemov? Najbrž ne! Še enkrat javno vprašam: koliko sredstev bo namenila vlada za projekt kvalificiranim prijaviteljem?Leve, desne vlade, ni nobene razlike. Kmetijstvo jih ne briga in kmetijsko ministrstvo je resor, ki se ga vsi otepajo. Tudi zato nimamo nobene strategije v kmetijstvu, ne v živinoreji. Vsaka nova vlada si po svoje razlaga kmetovanje in ni čudno, da nam predpisujejo popolnoma nesmiselne ukrepe. OMD območja le oddaljene sanjeEna največjih težav vseh kmetij na tem območju je, da kljub temu, da kmetujejo na izredno težkih, strmih obdelovalnih površinah, niso kot katastrska občina uvrščena v OMD območja. Te kmetije se nahajajo v osrčju Slovenskih goric na gričevnatem svetu in ob enem v krajinskem parku Kamenščak. »Ne gre se tistih 100 EUR pomoči po hektarju, precej več imamo težav z omejitvami in zavrnitvami pri košni rabi kmetijskih površin. Ne moremo se vključevat v KOPOP ukrepe ker kmetije pridelavo in prirejo usmerjamo zgolj na travništvo in nekaj malega njiv iz razloga vetrne in vodne erozije, prav tako nam na pašnih naklonskih površinah nastaja izpad oz. uničenje travne ruše. Pri vsakršnem poskusu prijavljanja na najmanjše razpise imamo ogromne težave, dejansko izpadamo, ker že v osnovi ne dosegamo točkovnika po OMD kriteriju, ki prinaša znatno število točk,« pravi Uroš, ki bi kmetijam zaris v OMD območja pomenil dodatno vzpodbudo za kmetovanje v osrčju Slovenskih goric in krajinskega parka.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) obvešča, da se je zaključil prvi javni razpis za intervencijo Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov. Z objavo javnega razpisa v letošnjem letu je MKGP vse od leta 2007 obdržal nepretrgano vsakoletno objavo javnih razpisov za dodeljevanje podpor mladim kmetom.Na prvi javni razpis je kandidiralo 84 mladih kmetov, ki so zaprosili za 2.846.960 evrov javnih sredstev, od tega 46 na 1. sklopu (2.021.000 evrov zaprošenih sredstev) in 38 na 2. sklopu (825.960 evrov zaprošenih sredstev). Na 1. sklop so lahko kandidirali mladi kmetje, ki so bili ob oddaji vloge na javni razpis vključeni v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na prevzeti kmetiji. Prav tako so na 1. sklopu lahko kandidirali mladi kmetje, ki so organizirani kot samostojni podjetniki posamezniki ali kot družba z enim družbenikom, če so imeli registrirane izključno kmetijske dejavnosti. Na 2. sklop so lahko kandidirali ostali mladi kmetje, ter mladi kmetje, ki so bili ob oddaji vloge na javni razpis vključeni v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na prevzeti kmetiji, vendar niso bili prepričani, da bodo to vključitev lahko obdržali celotno obdobje obveznosti (5 let od datuma odločbe o pravici do sredstev). Javna sredstva, ki so ostala neporabljena na prvem javnem razpisu, bodo prenesena v naslednje leto, in bodo razpisana skupaj s 14.623.080 evri javnih sredstev, rezerviranih za leto 2024. MKGP na drugem javnem razpisu pričakuje bistveno večje število vloženih vlog.Z 2. spremembo Strateškega načrta skupne kmetijske politike za Slovenijo (SN SKP) 2023-2027 bo za intervencijo Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov uvedenih tudi nekaj sprememb, ki sicer še čakajo na uradno potrditev s strani Evropske komisije. Na podlagi teh sprememb bodo v drugem javnem razpisu pogoji za dodelitev sredstev ugodnejši, kar je MKGP že predstavil na predstavitvi intervencije Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov na letošnjem Mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni v okviru predstavitve intervencij in dela na področju mladih kmetov, zato so potencialnim vlagateljem ugodnejši pogoji že lahko znani. Na MKGP menimo, da so omenjene spremembe SN SKP eden bistvenih razlogov za odločitev mladih kmetov, da počakajo na drugi javni razpis. Med drugim so ugodnejši pogoji, ki naj bi veljali v drugem javnem razpisu, naslednji:- mladi kmet je vpisan v register kmetijskih gospodarstev kot nosilec prevzetega kmetijskega gospodarstva (KMG) največ pet let pred vložitvijo vloge na javni razpis ali pred tem obdobjem ni imel v register kmetijskih gospodarstev vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč;- mladi kmet – fizična oseba, ki bo kandidiral na 1. sklop, bo lahko vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti ob oddaji vloge na javni razpis ali se bo vključil v 3 mesecih od datuma odločbe o pravici do podpore;- za mlade kmete, ki imajo sedež kmetijskega gospodarstva na nadmorski višini 700 metrov ali več, imajo več kot polovico kmetijskih zemljišč v naklonu 50 odstotkov ali več in imajo točke za omejene možnosti kmetovanja (OMD), se vstopni prag spusti na 8000 evrov standardnega prihodka;prvi obrok se izplača v deležu 90 odstotkov, drugi obrok pa v deležu 10 odstotkov odobrenih sredstev,- pavšalni dodatek 5000 evrov za izobrazbo se dodeli, če ima vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis pridobljeno najmanj 5. raven izobrazbe katerekoli smeri.Naslednji, drugi javni razpis za intervencijo Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov bo objavljen predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta.

Čeprav je koruza glavna sestavina za obrok v krmi za prehrano živali – najbolj prašičev, jo večina seje za krmo. A ker se delež rejnih živali zmanjšuje, vse več pridelka konča na trgu. Od leta 2010, ko je znašal delež v prodaji manj kot petina vsega pridelka, je prodaja v strmem porastu. Kljub količinsko eni najslabših letih lani, ko smo je v Sloveniji pridelali slabih 280 tisoč ton, smo prodali že skoraj polovico vsega pridelka.Koruza je tudi pri nas najbolj razširjena poljščina, saj skupaj s tisto za silažo letos že zavzema 40 % vseh njivskih površin; med vsemi žiti pa že  skoraj 45-odstotni delež. Ker je s tehnološkega vidika med najmanj zahtevnimi poljščinami, ki je zadnjna leta dobro obrodila in so bile zanjo solidne odkupne cene, se v našem kolobarju krepi.Odprte škarje med letino in ceno vodijo v poguboNjen bruto prihodek je bil do lani visok, saj je že skoraj pri povprečni letini presegal 2.000 evrov, kar lahko pripišemo le redkim poljščinam. Če pa je znašal pridelki v zrnju še več, je bil prag pokritja stroškov še bolj presežen. Seveda govorimo o intenzivni kmetijski pridelavi, kjer koruzo kmetje prodajo na trgu.  Z več kot prepolovljeno odkupno ceno za tono – z 230 evrov na 110 evrov ob 25 % vlagi zrnja oziroma s 305 na 150 evrov pri suhi, se je letos plošča za obrnila za 100 %. Z njo pa tudi izguba ali dobiček po toni ali hektarju. Z visoko lastno ceno se draži tudi krma, kar bodo živinorejci težko unovčili tudi v višjih cenah mleka ali mesa.Še lani je bila odkupna cena zrnja koruze rekordno visoka, a so bili pridelki zaradi suše rekordno nizki. Letos bo ravno obratno.Agrarni ekonomisti vedo povedati, da je dobra tista letina, kjer presežemo prag pokritja stroškov. Tega z nizkim hektarskim pridelkom ni mogoče nikoli doseči, niti z nizko odkupno ceno.Ob tako občutnih porastih stroškov, kakor smo jim priča zadnja leta – to priča tudi za več kot 70 % povečana stroškovna cena, se noben ne bi strinjal, da bi zaslužil enako kot pet let nazaj. A ker se je odkupna cena letos vrnila na raven leta 2018, se letos dogaja prav to. V pridelavi koruze smo letos priča dejstvu, da bodo tisti, ki jo bodo prodali na trgu, zabeležili rekordno izgubo.Na resni preizkušnjiPo nekaj letih relativno visokega pokritja proga stroškov – pa tudi izgube po hektarju zaradi visokih pridelkov in vzdržnih lastnih cen –  niso bile tako pogubne, se tudi v pridelavi koruze v Sloveniji vračamo v trdo realnost. Najslabšo doslej. Da bi izničili vpliv visokih pridelovalnih stroškov na eni strani in nizkih odkupnih cen na drugi, imamo samo dve možnosti: ali povečamo hektarski pridelek (zaradi vse pogostejših vremenskih ujm, ki nam kroji letine, bo to težko dosegljivo), ali pa povečamo njeno potrošnjo doma. Če nimamo lastne črede, je tudo to misija nemogoče. Zaradi več kot prepolovljene odkupne cene glede na lani bo letos dohodkovnost koruze na najnižji točki zadnjih let.Za tono suhe koruze je pridelovalec ob hektarskem pridelku 10 ton zabeležil+ 59 evrov leta 2022-110 evrov leta 2023 LetoLastna cena1€/tOdkupna cena €/tsuhe koruze (14 %)Izguba / dobiček€/tIzguba / dobiček€/ha1Povprečni pridelekt/haBruto prihodek ob povprečnem pridelku€/ha20101671670     08,51.419,52011184160         - 24- 2168,71.3922012191215+  24+ 2167,11.526,52013193135-          58-          5225,47292014188115-          73- 6579,11.046,52015156130-          26- 2609,01.1702016149125-          24-          2409,51.187,52017143145+ 2+   207,11.029,52018144145+ 1+ 109,5 1.377,52019148125-          23- 2309,31.162,52020144120-          24- 24010,8 1.2962021157215+ 58+  5809,4 2.0212022246305+ 59+  5906,72.043,5           20232260150-          110- 1.1008,5 1.275(1)     Ob pridelku 10 t/ha (do 2014 pri pridelku 9 t/ha)(2)     Ocena Dohodkovnost koruze 2010 – 2023 (Vir: KIS, Statistični urad RS) O kako nizki dohodkovnosti tega žita govorimo letos, priča tudi podatek, pri kakšnem hektarskem pridelku suhega zrnja smo (bomo) ob znani odkupni ceni tistega leta dosegli prag pokritja pridelovalnih stroškov ali lastno ceno:17,3 tone leta 20238,1   tone leta 20229,9   tone leta 20189,0     ton   leta 2010 LETOZASEJANO (ha)PRIDELEK(t/ha)DELEŽODKUPA(%)POVPREČNADOSEŽENACENA (€/t) 1CENA NAFTE D2(€/l)1 ha KORUZE/L NAFTE51 t KORUZE /L NAFTE5199164.229 5,2 23,530,07361.662,5319,7  200048.0095,9  105,050,6061.022,8173,4201036.4338,519,1155,131,1491.147,6135201537.7439,024,8131,771,1761.008,4112,1201636.3889,523,6130,611,0771.152,1121,3201738.2907,1    29,1141,251,177852,1120201837.0799,534,2146,931,2791.091,4114,9201938.8839,335,6123,741,251919,998,9202039.82910,831,9124,951,0641.268,3117,4202141.4029,440,9207,891,2711.537,5163,6202241.5626,748,3293,411,634       1.203,1179,6202344.09228,53 150,0031,2494       1.020,83120,131   Povprečna cena odkupljene suhe koruze €/t  (vključen je koruza, pridelana v Slovenij, odkupljen od zasebnih pridelovalcev in pridelovalnih podjetij, registriranih Sloveniji)2  Prva ocena površin ARSKTRP3  Ocena4  Trenutna cena KOEL (Z letom 2023 velja nova trošarinska zakonodaja z dovoljeno uporabo lahkega kurilnega olja za pogon traktorjev in druge kmetijske mehanizacije.        Liter tega olja trenutno stane 1,249 €)5  Brez vračila trošarine (razen za 2023) Koruza in nafta, Slovenija 1991-2023 (Vir: SURS, Ministrstvo za infrastrukturo) »Pogosto presežek koruze, ki jo pridelajo naši poljedelci, konča na trgih izven Slovenije. Količine so odvisne od letine doma in letine  drugod po Evropi. Če je letina povsod dobra, ni povpraševanja zanjo in je posledično cena nizka. Letos je težava tudi nakopičena francoska in ukrajinska pšenica letnika 2022 in 2023 v skladiščih EU. Ta pšenica ni dosegla predvidenih afriških in bližnjevzhodnih trgov, katere pa je okupirala cenejša in dostopnejša ruska pšenica. Zato bo lanska in manj kvalitetna letošnja pšenica v EU delno nadomestila letošnjo koruzo za krmo živali. Če v to zgodbo s koruzo vključimo še nekatere trgovce (špekulante), ki umetno ustvarjajo razmere na trgu v svoj prid, je krog zaključen. Najkrajšo pri nas potegne kmet, ki je prisiljen koruzo prodati (nima sušilnice, skladišča ali živine, da bi jo pokrmil), pa če bo odkupna cena še tako nizka. Pridelek mora z njive, ker mora posejati nov posevek (strna žita ali kako drugo ozelenitev,)« pravi Slavko Trstenjak, kmet iz Frankovcev pri Ormožu.   

Kaj je pomenila trutamora, ki so jo pogosto naslikali ali izrezljali na stranice novorojenčkove zibelke? Kaj pomeni skok čez kožo? Kaj pomeni ivanjščica, položena na okensko polico? Odgovori na vsa ta vprašanja se skrivajo v šegah, navadah življenjskega kroga ti so se z leti stkali v bogato izročilo, ki sega v raznih preoblekah tudi v današnji čas. Etnolog in kulturni antropolog dr. Ambrož Kvartič je napisal o tem obsežno monografijo z naslovom Od imena do spomina, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Predstavlja pregled preteklih in novih oblik šeg in navad ob življenjskih prelomnicah na Slovenskem.V knjigi so predstavljeni razni mejniki v človekovem življenju, tako temeljni, kot so rojstvo, poroka in smrt, poleg njih pa še veliko drugih, kot so izbiranje imen, krst, birma, iniciacije v mladinske skupnosti, društva, vstop v novo delovno okolje, fantovščina, dekliščina, poroka, praznovanje abrahama, žalovanje, smrt in spominjanje. Knjiga tako zajema vse mejnike, kot so zaznamovali človekovo življenje nekoč in kot ga zaznamujejo danes.Nož in škarje pod vzglavnikomPrvi razdelek knjige je posvečen tabujem v času nosečnosti, ti so se nanašali na številna področja življenja otroka, ki je prihajal na svet. Med tabuje, ki so skušali zagotoviti, da bo prišel otrok na svet lep, zdrav in močan, sodi na primer ta, da se nosečnica ni smela ničesar zbati ali čutiti gnusa. Tako so nekdaj verjeli, da se ne sme ustrašiti požara ali se dotakniti požarišča, saj bi otrok lahko dobil kje na telesu materino znamenje v obliki ognja.Starejši se še pogosto spominjajo stare navade, po kateri pod vzglavnik v naključnem vrstnem redu položijo nož in škarje. »Če nosečnica sede na stran z nožem, pričakuje sina, če na stran s škarjami, pa hčer.«Rojenice in sojenice, bajeslovna bitja, ki so določala otrokovo usodo, naj bi obiskale otroka prvo, tretjo ali sedmo noč po rojstvu in ljudje so jim pripravili kruh, pogačo in vino, zato da bi bila njihova napoved čim ugodnejša.Novorojenca so varovali pred zlom in smrtjo tako, da so mu na zibelko vrezali ali naslikali trutamoro, pentagram ali vzorec prekrivajočih se krožnih lokov, v zibelko pa so mu na Koroškem dali tudi ogledalo, da bi se pošast prestrašila sama sebe, na Gorenjskem pa ploščate rečne kamne z luknjo. Ambrož Kvartič opisuje še vrsto šeg in navad, povezanih s prihodom novorojenčka domov, vpeljevanje matere, šege in navade, povezane z očetom.Sedem botrov za enega novorojencaNekoč pri nas otrok ni imel samo enega botra, na Gorenjskem so jih prosili za botrstvo celo sedem, kar je imelo tudi povsem praktičen vzrok: botri poskrbijo za svojega krščenca, če mu umrejo starši. Marsikje je zaprosil za botrstvo oče tako, da je molče sedel na vogal klopi ob peči.Še v začetku 20. stoletja so nosili otroka h krstu takoj po rojstvu, ker je umrlo veliko otrok, pozneje se je to spremenilo. Novorojenčka so povili in pokrili z lepim belim oblačilom, navadno so ga prepletli z rdečimi trakovi za odvračanje duhov. Tudi nečke za pot k obredu krsta so bile okrašene z likovnimi elementi, pravi avtor, inicialkami in zaščitnimi simboli, ki so otroka na poti varovali pred škodljivi vplivi zlih sil, saj je bil tedaj še posebno ranljiv.Na poti h krstu so se vsa napačna dejanja botrov prenesla na otroka, če pa sta se po naključju srečala krst in pogreb, je bilo treba odkupiti smrt tako, da so botri v odprt grob vrgli nekaj denarja.Po krstu je sledila botrinja, krstno slavje. Pot domov pa se ni vedno končala čisto brez zapletov. »Med potjo domov s krsta so se sicer botri z otrokom pogosto ustavili v gostilni, kjer so otroka 'zapili', pili 'krstno vino' oziroma 'preganjali judovščino' (nekrščenost).« Ob tem se je tu in tam zgodilo, da so otroka v gostilni tudi pozabili.Na pragu izobraževanjaKnjiga nas popelje skozi stopnje izobraževanja, tam od vrtca do osnovnošolske valete, šeg ob maturi, kot sta maturantska osmrtnica in predaja ključa ter maturantski obhod, pa brucovanja s svojimi pravili. Takšen je bil krok, ali skok čez kožo na Naravoslovnotehniški fakulteti, ki je znamenje trenutka prehoda. Novinec stopi na sod in skoči čez razpeto kožo, ki jo držita dva starejša člana skupnosti, k svojemu botru, ta pa ga opaše s kožo. Otroštvo sta nekoč in ga marsikje še danes zaznamujeta prvo obhajilo in birma pa tudi vstop v otroške in mladinske organizacije. Organizirano gibanje za otroke je prinesla druga polovica 19. stoletja s sokolstvom, sokolska društva niso bila le telovadna društva, njihovo delovanje je bilo namenjeno tudi narodnemu prebujanju, njihovi člani so se družili na raznih prireditvah, izletih in podobnem. Čas v povojni Jugoslaviji je prinesel druge oblike organizacij, kot je bil vstop prvošolcev med pionirjev, pa tabornike in skavte.Vstop v fantovsko skupnostV knjigi je tudi zanimivo poglavje o skupnostih mladih samskih fantov, ki so bile veliko močnejše od dekliških. Prirejali so tudi plese in prodajali pravico do plesa, zato tisti, ki je ni kupil, ni smel na plesišče. Obred sprejema v fantovsko skupnost je bil po vaseh zelo različen, v preizkusu je moral fant pokazati pamet, moč in spretnost, navadno tudi, da zna peti in vriskati. Z njimi je po vaseh živelo petje, recimo na koledovanjih ob božiču, novem letu in prazniku Svetih treh kraljev, streljali so z možnarji, jurjevali. Dekliške in fantovske skupnosti so imele, pravi pisec, zelo pomembno vlogo pri ženitovanjih, vendar se je njihova vloga po drugi svetovni vojni izgubila.Med poglavji je zanimivo tudi tisto o poroki, zgodovini sklepanja zakonske zveze pri nas, snubljenju in zaroki, oklicih, vabljenju na poroko. V tem obsežnem poglavju zvemo tudi o vožnji bale, njena osrednja sestavina je bila velika poslikana kmečka skrinja, drugače pa so vanjo sodile še obleke, posteljnina, kmečko orodje, kolovrat pa tudi kakšna živila in domača žival. Balo je na dom prinesla nevesta sama ob spremstvu svoje botre, večje dele pa so po ženinovem naročilu prišli iskat fantje balarji z vozovi. In potem so tu še druge šege in navade, kot sta lažna nevesta in šranga.Belih poročnih oblek pri nas nekoč niso poznali. Nekdaj so ženske za to priložnost oblekle najboljšo obleko, kar so jih imele. Pomembnejši so bili razni dodatki in pokrivala, ki so si jih neveste dodale na poročni dan: enobarvno obleko so pogosto dopolnjevali pisani trakovi, neveste so nosile na glavi venček s povoščenimi belimi cvetovi.Nevestina obleka je imela pogosto podkrila, ki so poudarila boke in pomenila simbol rodnosti. Poroka na deželi je v času po vojni postala tudi turistična prireditev: leta 1966 je potekala v Ljubljani prvič Kmečka ohcet, še starejša pa je bila Kmečka ohcet v Bohinju, ki je bila prvič izpeljana leta 1955.Duh hišePoseben mejnik v človekovem življenju je bila tudi gradnja hiše. Med zanimivostmi je stavbna žrtev iz davnih časov – ko so v zidove zazidali žive ljudi ali živali, ki naj bi zgradbi dali dušo ali ustvarili duha, ki jo je varoval. Šega stavbne daritve, piše Kvartič, zazidavanja raznih predmetov v temelje ali zidove hiš, pa je bila pri nas razširjena še v prvi polovici 20. stoletja. Vanje so včasih zazidali tudi sporočila, namenjena prihodnjim rodovom. Med drugim zvemo tudi o temeljnem kamnu in gradbenem likofu. Dom so varovali kipci svetnikov in Marije, pa tudi varovalni simboli, kot je bila morina taca, ali pa v samem domu bogkov kot.Smrtna znamenjaOb poletnem sončevem obratu, na kresni večer, je bila nekoč razširjena šega, da so na zunanjo stran okna vsi člani družine položili vsak svojo ivanjščico. Tisti, ki je prvemu ovenela, naj bi umrl prvi med njimi. Ste vedeli, da naj bi smrt kmalu obiskala hišo, po kateri je lezel črn polž lazar ali je vanjo zašla krastača, ali pa družino gospodarja, ki je imel tisto leto na zemljišču največ krtin? Smrtno uro so napovedovali cahni – nenavadni zvoki, kot so trkanje na okno, škripanje vrat, škrtanje v ključavnici, pa tudi lučke v jutranjem ali večernem mraku. Umiranje in bolniško maziljenje, mrtvaški oder, obveščanje o smrti, kropljenje in bedenje, pogrebni obredi, vse to in še marsikaj polni sklepno poglavje te bogate knjige o raznih mejnikih, ki sestavljajo pravi mozaik človekovega življenja.