Leto 2023 bo ostalo v kmetijstvu v dolgoročnem spominu kot leto z izjemno malo pridelki in ogromno škodo v večini dejavnosti. Vremenski ekstremni pojavi so se začeli s spomladansko pozebo in deževjem, ki je prizadelo sadjarstvo in čebelarstvo, ter zgostili v neurjih s točo. Ta je uničila del žit, sadje in grozdje, krmo, veter pa podiral gozdove. Kar je ostalo, so prvi teden avgusta v velikem delu države zalile poplave.
Pridelava hrane na prostem je še vedno v celoti odvisna od narave, zato je ob njenih udarcih kmetijstvo najbolj prizadeto. Kmetje skorajda nimajo možnosti ohraniti pridelkov, zelo tragično je bilo te dni videti z mrežami pokrite sadovnjake, v katerih so drevesa kot domine padala z betonsko oporo vred. Naložbe v mreže so se marsikje izkazale kot neučinkovite, ker ne obstojijo v orkanskih vetrovih in ne zadržijo ogromne toče. Na globalni ravni poteka zaradi vse več ekstremnih vremenskih dogodkov ne le bitka za pridelke, kjer tako in tako zmagujejo špekulanti, temveč intenzivna bitka za plodna kmetijska zemljišča. Ta postajajo vse večja dragocenost, prihodnost pridelave hrane na vseh kontinentih pa je vse bolj odvisna od sposobnosti izboljševanja plodnosti zemlje in upravljanja z vodami. Pri tem v Sloveniji še nismo uspešni, katastrofalne avgustovske poplave so nam odnesle poleg letine tudi del obdelovalnih kmetijskih zemljišč ter naplavile še nekaj drugih »posebnosti« naše države. Med njimi je ta, da so z nastankom 210 majhnih občin, od kateri jih je bilo kar 182 prizadetih v poplavah, razpadli nekateri podporni sistemi, med njimi je upravljanje z vodotoki. Vodarski strokovnjaki te dni opozarjajo, da država zadnja leta vzdrževanju in reguliranju vodotokov ni namenila skoraj nič sredstev, zato so posledice še večje. Skupaj z urbanisti in geologi še opozarjajo, da so številne novogradnje umeščene na poplavno ogrožena ali plazeča se zemljišča. Pri prostorskem umeščanju novogradenj prevladujejo interesi občin za zaslužkom s prekategorizacijo za gradnjo neustreznih in kmetijskih zemljišč v gradbena. Odveč je poudarjati, da naletijo na gluha ušesa tudi opozorila, da potrebuje narava prostor za razlivanje poplavnih voda.
A je v slabem vedno tudi nekaj dobrega – če so bili prvi teden avgusta porušeni številni betonski mostovi, so bili na drugi strani zgrajeni številni medčloveški. Ponovno se je potrdilo, da Slovenci kot miniaturni narod ne bi preživeli do danes, če ne bi znali stopiti skupaj v krizah. Do konca preteklega tedna se je prijavilo za pomoč že 26.000 prostovoljcev, v dobrodelnih akcijah je bilo zbranih ogromno materialnih dobrin in denarja. Mehanizme pomoči je sprožila tudi država, ki bo zagotovila v dveh letih 520 milijonov evrov, pognala gradnjo montažnih hiš, omogočila moratorij na kredite, na voljo bodo še evropska sredstva.
Vendar denar ne more rešiti vseh stisk, in kmetje so med prizadetimi še posebej občutljiva kategorija. Avstrijska zavarovalnica je zato letos naročila posebno raziskavo, kakšne težave povzročajo kmetom izpadi pridelkov zaradi ekstremnih vremenskih razmer ter nihajoče cene in visoki davki. Tri četrtine vprašanih kmetov je navedlo, da so zaradi izjemnih stresov in motenj spanja bolj obremenjeni kot zaradi fizično napornega dela. Predvsem pa jih je vedno bolj strah prihodnosti. Nova podnebna realnost spreminja poklic kmeta v enega najbolj zahtevnih in nepredvidljivih poklicev, zato potrebujejo dodatno psihosocialno podporo. Posledice zadnjih poplav, ki gredo na ravni države v milijarde, pa ne bodo le materialne. Ker so prizadele pretežno podeželska območja, lahko pričakujemo, da bodo poleg vsega »odplaknile« tudi nekaj kmetij, na katerih bodo bremena za nov začetek pretežka, s tem pa bo izgubljenega tudi nekaj družbenega tkiva na redko poseljenih območjih.