Skupina volivcev je v DZ vložila predlog zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji. Z njegovim sprejemom bi Slovenija postala prva članica EU, ki bi prepovedala ta herbicid, ki mu nasprotniki očitajo rakotvornost, Evropska komisija pa ravno v teh dneh predlaga podaljšanje dovoljenja za njegovo prodajo do leta 2033.Predlog zakona so ob sodelovanju domačih in mednarodnih strokovnjakov ter neodvisne znanosti pripravili gibanje Zdrava družba, naravovarstvenik in raziskovalec Anton Komat ter mednarodno društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green. "Cilj predloga zakona je ukinitev ene pomembnih okoljskih groženj v Sloveniji s trajno prepovedjo proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata," so zapisali v sporočilu za javnost.Kot so dodali, je bilo že velikokrat povedano oz. napisano, da je glifosat sporna kemikalija, ki ogroža zdravje ljudi in narave. S prepovedjo uporabe glifosata bodo obvarovana življenja vseh: od tistih, ki prihajajo v stik s to nevarno kemikalijo, do vseh neposredno ogroženih prek kontaminirane vode in hrane. "Ali lahko nekdo odgovoren temu sploh še nasprotuje?" so se vprašali. Mednarodna agencija za raziskave raka je sicer glifosat leta 2015 uvrstila med snovi, ki so za človeka verjetno rakotvorne, njegovi uporabi pa nasprotujejo tudi različne organizacije za varovanje okolja in zdravja.V DZ-ju imajo zdaj sedem dni časa, da predlog zakona pregledajo in predlagatelje pozovejo k morebitnim dopolnitvam, nato pa bo predsednica DZ-ja odredila 60-dnevni rok za zbiranje potrebnih najmanj 5000 podpisov volivcev. Če bi bil zakon sprejet, bi bila sicer Slovenija prva članica EU-ja, ki bi prepovedala ta herbicid.Kot je znano, Evropska komisija predlaga, da se dovoljenje za prodajo herbicida glifosat v EU podaljša za deset let. Zato so se v Bruslju odločili, potem ko je Evropska agencija za varnost hrane (Efsa) ocenila, da ni kritičnih točk na področju tveganja za zdravje ljudi in okolje. Članice bodo o predlogu odločale sredi oktobra.

Vinska klet Puklavec Family Wines v Ormožu je predstavila svojo najnovejšo naložbo v višini 400.000 EUR. S postavitvijo štirih novih fermentacijskih cistern bo priznani ormoški vinar povečal svojo proizvodno zmogljivost penečega vina za dodatnih 300.000 steklenic. Tako bodo dosegli skupno letno proizvodnjo do 1,3 milijona steklenic.Strategija ormoške vinske kleti je že par let osredotočena na trženje buteljčnih in penečih vin, kar se posledično odraža tudi na vse večji prodaji v teh dveh segmentih. Prav tako strategija podjetja sovpada z globalnimi trendi, kateri še vedno narekujejo rast v potrošnji in porabi penečih vin. V tej ormoški kleti so v zadnjih treh letih zabeležili izjemen 70-odstotni porast prodaje penečih vin, predvsem na domačem trgu. Njihovo najbolj prodajano peneče vino ostaja muškatna penina, ki že par let uspešno ohranja priljubljeno mesto pri slovenskih pivcih. Podjetje se je zato odločilo za dobro premišljeno naložbo, ki jim bo omogočila večji obseg kletarjenja te kategorije vin, s čimer bodo zadovoljili vedno večje povpraševanje na domačem trgu in si hkrati zagotovili pot za širitev na mednarodne trge. Med drugim bo ta pomembna pridobitev povečala njihovo prilagodljivost, hitro odzivnost na potrebe potrošnikov in spodbudila razvoj novih inovativnih izdelkov. Tatjana Puklavec, lastnica vinske kleti, pravi: "Trdno verjamemo, da bomo z novo naložbo in povečanimi proizvodnimi zmogljivostmi naše peneče vino predstavili še širšemu krogu kupcev in trgom po vsem svetu. Izjemna rast penin v zadnjih letih potrjuje, da smo dobro usklajeni s tržnimi smernicami."

Za grozdje več, a ne povsodDarja ZemljičLetošnji pridelek grozdja in s tem vinski letnik je na Štajerskem in v Posavju zaznamovala obilica padavin in zato več škropljenj ter neurja s točo. Na srečo je bila prva polovica septembra nadpovprečno topla, vendar zelo hladne noči z veliko rose pospešujejo gnitje poškodovanega grozdja. Trgatev poteka zato v pospešenem ritmu, pridelka, gledano v celoti, pa bo v vinorodni deželi Podravje in Posavje bistveno manj in bo povprečne kakovosti.Značilnost letošnje trgatve je še, da poteka spet v rokih za običajno trgatev, torej nekoliko kasneje kot lani, in da je vsebnost sladkorja v grozdju na začetku septembra zaostajala za dva tedna v primerjavi z lanskim letom: pri srednje poznih sortah ga je bilo povprečno 65 °Oe in v šiponu le 55 °Oe. Medtem ko v normalnih letnikih narašča sladkor za dve stopinji °Oe na dan, se je letos zaradi hladnih noči zviševal le za eno °Oe na dan.V vinogradih so letos težave zaradi gnilobe, izpada pridelka zaradi zlate trsne rumenice, opozarjajo pa tudi na nevarnost ocetnega cika. Tadeja Vodovnik Plevnik s KGZ Maribor vinogradnike opozarja, naj bodo pozorni še na kvasovkam dostopni dušik, ki mora biti najmanj 150 mg/l, sicer je velika verjetnost za bekser in druge napake vina. Zaradi večje porabe pesticidov je potrebno tudi razsluzevanje drozge.PTUJSKA KLET PLAČA PETINO VEČ ZA GROZDJEPridelovalci za Ptujsko klet so navajeni, da se na odkupu zahteva visoko kakovost – na grozdju je lahko prisoten največ odstotek gnilobe, kar se jim povrne z višjo ceno grozdja.»V kleti pričakujemo 1,5 milijona kilogramov grozdja, kar je desetina manj kot v običajnem letniku, saj na srečo na našem koncu nismo imeli toliko neurij kot v severnem Podravju. Naših 40 pogodbenikov, pri čemer jih desetina od vinogradništva tudi živi, dela več na kakovosti in razliko v količini nadoknadijo z višjo kakovostjo. Na dobrih legah je mogoče po trti pridelati tudi do tri kilograme grozdja dobre kakovosti za naše večinsko vino haložan, za katerega je povprečna cena grozdja med 60 in 80 centov/kg. Izhodiščna cena grozdja se začne pri 75 °Oe in za vsako stopinjo več dobi vinogradnik dodatni odstotek stimulacije. Odkupne cene grozdja bodo letos tako za petino višje od lani, in sicer od 0,60 do 2,50 evra za kilogram, saj so se močno zvišali pridelovalni stroški. Nenavadno pa je, da je v grozdju manj sladkorja in da so nižje tudi kisline. Že pred leti smo sprejeli strategijo, da ne želimo odkupiti čim več grozdja, temveč kletariti toliko vina, kot ga bomo lahko prodali po ceni, ki nam bo omogočila, da primerno nagradili tudi vinogradnike. Za vina najvišjih kategorij sauvignona imamo s pridelovalci posebne dogovore za obremenitev kilogram po trti in ceno 2,50 €/kg. Letošnje leto je poseben izziv, več je bilo škropljenj, rešujemo pridelek, ki ga je poškodovala toča, in ne moremo čakati na njegovo optimalno zrelost,« nam je dejal Vinko Mandl, eden od treh lastnikov Ptujske kleti.Do sredine prejšnjega tedna so potrgali beli pinot, muškat otonnel in chardonnay, ta teden so začeli s sauvignonom in sivim pinotom. Tudi letos se je izkazalo, da slabo vreme najbolje prenaša laški rizling, ki so ga prav tako začeli trgati kot renski rizling, kjer je bilo to potrebno. Sledi šipon, če bo vreme omogočalo, bodo v konec meseca in začetek oktobra zavlekli trgatev rdečih sort in sort za vrhunska bela vina.»Leta 2014, ko je bilo prav tako zelo slabo leto, nam je haložana na trgu zmanjkalo že junija, letos nam ga bo oktobra, kar pomeni, da smo na trgu za pol leta ‘prekratki’. Prav tako so razprodane naše buteljke. Sedaj so prvič po dolgem obdobju štajerska vina na policah dražja od primorskih. Steklenica haložana je na polici med 4,5 in petimi evri, in to podražitev letos poleti so morali – čeprav neradi – sprejeti tudi trgovci, je pa prodaja zato nekoliko padla,« je sklenil Mandl.LETOŠNJI VINSKI LETNIK MED POVPREČNIMIV Ljutomersko-Ormoških goricah je letos največ težav povzročala zlata trsna rumenica, točo pa so imeli le na zelo majhnem delu na Kogu, kjer od skupaj 590 hektarjev vinograde obdeluje klet Puklavec Family Wines. Še na 500 hektarjih obdelujejo vinograde njihovi kooperanti, zato pričakujejo v kleti po trgatvi skupaj 4,5 milijona kilogramov grozdja.»Letošnji letnik je zaradi številnih težav med povprečnimi in ne med dobrimi, trgatev pa smo letos zasnovali tako, da trgamo skupaj s kooperanti ter stiskamo njihovo in naše grozdje hkrati. Trgatev smo začeli na najbolj zahtevnih legah. Naše grozdje trgamo s štirimi ekipami ročno in še z dvema strojema, ki na dan pobereta vsak okrog 25 ton iz sedmih hektarjev. Če so strojne zmogljivosti proste, jih ponudimo tudi kooperantom. Potrgali smo zgodnje sorte ter beli pinot in chardonnay, zdaj trgamo sauvignon, ki ga imamo največ, in začenjamo z rumenim muškatom in laškim rizlingom. Ponekod je zrel že tudi renski rizling. Lanski letnik je bil v treh obrokih v celoti plačan. Povprečna odkupna cena grozdja letos pa bo 0,70 do 0,90 evra/kg,« nam je predstavil podatke Iztok Klenar, glavni enolog v ormoški kleti, ki je s kakovostjo grozdja glede na razmere zadovoljen. Povprečna vsebnost sladkorja pri pobranih sortah je bila okrog 80 Oeº. Prav te dni so v klet namestili nove tanke za 40.000 litrov penečih vin, polnitve mehurčkov vseh vrst tako predstavljajo že 0,5 milijona litrov.CENE GROZDJA ZA CVIČEK OSTAJAJO ENAKEV kleti KZ Krško so 19. septembra začeli z odkupom belih sort grozdja, razen rumenega plavca in laškega rizlinga. Imajo veliko dodatnega dela in skrbi, saj morajo po toči poškodovano grozdje v predelavi ločevati od zdravega. Julijsko neurje jim je odneslo četrtino vinograda oz. 5000 trt modre frankinje, ki so jih letos posadili na štirih hektarjih na Grmadi na Sremiču. Tudi novih cepljenk ni lahko dobiti, ker je toča poškodovala tudi trsnico, kjer jih naročajo.S potrgano kraljevino so zadovoljni, saj dosegla okrog 70 °Oe, kar je nad pričakovanji. Vendar je do konca trgatve še daleč, dež lahko vmes kakovost grozdja poslabša. »Od konca septembra do 6. oktobra bomo trgali modro frankinjo, zatem pa večinsko cvičkovo sorto žametovko. Grozdje odkupujemo od nekoliko manj kot 200 vinogradnikov, njihovo število pa zadnja leta pada. Odkupne cene grozdja smo dvignili lani, letos pa jih zaradi težav na trgu žal ne bomo mogli. Povprečna cena za cvičkove sorte ostaja 0,56 evra/kg. Lanski letnik je plačan do polovice, med trgatvijo bodo prejeli vinogradniki še en obrok in upam, da bo letos plačanih vsaj 70 % lanskega grozdja. Cvičkarji si na trgu že tradicionalno zbijajo ceno in pri enem od večjih trgovcev smo morali pristati na njegovo nižjo ceno. Argument tega trgovca je bila nižja prodaja, čeprav nam je ta v celoti zrasla za desetino. Ker smo sredi naložb, imamo težave z likvidnostjo – trgovci imajo povprečno 60-dnevne plačilne roke, pri gostincih pa je prisotna plačilna nedisciplina. Na koncu se izkaže, da je vinska klet, ki mora plačati takoj vse, od steklenic, zamaškov pa do davka na prodano steklenico, pol leta banka za vse v verigi,« nam je težave utemeljil direktor in glavni enolog kleti KZ Krško Jure Grubar. Z vini so začeli iskati tudi tuje trge, prve pošiljke bodo v kratkem odpremili v ZDA.

Praznik biodinamike je podprt tudi s spletno stranjo, na katero vsak dan dodajo kaj novega: https://www.praznikbiodinamike.si/

"Za zgraditev povezovalnega kanala C0, je potrebna celovita presoja vplivov na okolje,"je v sklepu potrdilo Ministrstvo za podnebje in energijo (MOPE), v prvih dneh septembra in pritrdilo mnenju lastnikov zemljišč na območju sporne gradnje kanalizacijskega kanala.Lastniki zemljišč so pojasnili, da imajo dve pravnomočni sodbi vrhovnega sodišča, s katerima je enemu lastniku omogočen vstop kot stranskega udeleženca v predhodni postopek, zaradi dveh okoljskih soglasij Agencije za okolje (Arso) iz let 2015 in 2016, ki pravita, da za posamezne dele kanala C0 ni treba izdelati študije presoje vplivov na okolje."Ta dva sklepa smo izpodbijali, vendar je Ministrstvo za okolje podnebje in energijo (MOPE) to zahtevo zavrnilo, z razlogom, da soglasji ne veljata več, ker jih je leta 2020 nadomestil nov sklep (dokončen in pravnomočen) s katerim se investitorju - Mestni občini Ljubljana nalaga pridobitev okoljevarstvenega soglasja na osnovi presoje vplivov na okolje. To pomeni, da je Arso vmes spremenil odločitev. V tem postopku bomo lastniki lahko uveljavljali svoje pravice. Ker sta izničeni soglasji iz let 2015/16 po zakonodaji bistveni za izdajo gradbenega dovoljenja, naš odvetnik smatra da so zato nična," je zapisal Pavel Zatler, eden od lastnikov zemljišč, ki se bori za ustavitev gradnje C0 kanala."Da bo zadeva popolnoma jasna, mora MOPE izdati sklep o ničnosti okoljskih soglasij in na osnovi tega od upravne enote zahtevati enak postopek pri gradbenih dovoljenjih. To sedaj zahtevamo preko upravnega sodišča. Zanimivo je tudi to, da v novi vlogi za gradbeno dovoljenje - za še nezgrajen del kanala C0, investitor prilaga enako soglasje, ki je po mnenju MOPE neveljavno."Kanal C0 kot celota še ni izgrajen, so pa na območju vodonosnika Kleče v Ljubljani, kjer je gradnja najbolj sporna, kljub nasprotovanju in večkratnim protestov kmetov dela že končali.Pridobljena dokumentacija razkriva, da za poseg vgradnje povezovalnega kanala C0 z dodajanjem armiranobetonske kinete potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Na potezi je trenutno Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki kljub sklepu MOPE še vedno ni preklicalo gradbenih dovoljenj.

V Avstriji se je je voznik traktorja med tlačenjem silaže nenadoma prevrnil. Posredovati so morali gasilci Feuerwehr Frankenmarkt. Biogas Forum Bavaria že opozarja kmete naj bodo previdni pri delu. Kot poroča prostovoljno gasilsko društvo Frankenmarkt, se je v ponedeljek zgodila nesreča na kmetiji v istoimenskem v okrožju Vöcklabruck v Hausruckviertelu v Zgornji Avstriji. Traktor New Holland se je med delom nenadoma prevrnil s silosa. Za reševanje kmetijske mehanizacije je bilo potrebnih veliko specialne opreme in reševalcev. Na sliki se vidi, da je traktor sprva zdrsnil, a se je nato vseeno prevrnil.Vir slike: prostovoljno gasilsko društvo FrankenmarktDelo na silosu: Nevarnost za kmeteKo je prispelo prostovoljno gasilsko društvo Frankenmarkt, v traktorju ni bilo nikogar. Gasilci so z gasilskim vozilom z vitlom in škripcem začeli postavljati traktor.Kot kaže ta nesreča, je delo na silosu povezano s številnimi nevarnostmi. Biogas Forum Bavaria poziva tudi kmete naj bodo previdni med tlačenjem in tudi nato pri odvzemu silaže.Vir slike: prostovoljno gasilsko društvo Frankenmarkt