Ko je bila v letih 1953 in 1956 na območju Langenloisa v Spodnji Avstriji huda toča, so se posvetovali s pooblaščenimi za obrambo proti toči na Južnem Tirolskem, da jo uvedejo po njihovem zgledu. Tako so leta 1956 v Langenloisu uporabili italijanske rakete za obrambo pred točo, ki so bile izstreljene s tal v smeri nevihte ( Hagelabwehr Osterreich), so zapisali na spletni strani o rojstvu protiletalske obrambe v Spodni Avstriji in na Štajerskem. Letalo j eimelo nalogo prinesti potrebno količino srebrovega jodida na pravo mesto- v nevihtno celico.

Lokalna vinogradniška društva so te ukrepe financirala prostovoljno. Osnova za izračun dajatve je bila velikost obdelovalne vinogradniške površine. Z leti se je obramba pred točo razširila na okrožja Krems, Mautern, Kirchberg/Wagram in Herzogenburg. Postavljenih je bilo približno 140 raketnih izstrelišč, ki jih je upravljalo 300 strelcev prostovoljcev. Strukturne sprememba kmetijstva od rednih vinogradnikov do delnih kmetov je povzročila težave s prostovoljci za strelišča, zato so se leta 1976 odločali, ali naj obstoječi sistem obrambe pred točo ukinejo ali preidejo na sodobnejšo metodo. Odločili so se za nadaljevanje in od leta 1977 branijo pridelke z majhnimi letali, ki širijo srebrove jodid v nevihtne celice. Piloti so v bili na voljo brezplačno, že decembra 1976 pa so najeli letalo Cessna in ga premestili za ta namen na Dunaj. Leta 1977 so letalo prvič uporabili za obrambo pred točo na območju Krems - Langenlois. Poleg tega je letalska vremenska služba Dunaj-Schwechat (vremenski radar) prevzela svetovanje in podporo pri preizkusu obrambe pred točo.
Leto kasneje so kupili še vremenski radar za stacionarno uporabo, s pomočjo katerega je mogoče natančno lokalizirati nevihtne oblake s točo. Do leta 1990 so dosegali dobre uspehe, dve leti kasneje pa so dokupili še štiri novi generatorji.
Okrog leta 2000 se je posadka povečala na deset pilotov, kot enega večejih uspehov pa navajajo izgradnjo novega hangarja za letalo proti toči leta 2006, s čimer je postala obramba še učinkovitejša.
Z zamenjavo stare cessne z novo so leta 2014 zabeležil prvi večji uspeh za obrambo pred točo. Ekipa se je sedaj povečala na tri Cessne, 13 pilotov in dve pilotki. Stroški za to so znašali okoli 123.000,00 evrov, ki so jih v enakih delih financirali klub, dežela Spodnja Avstrija in prispevki 88 štajerskih občin obrambnega območja.

Štajerska ima protično zadrugo