Evropska komisija je minuli teden kmetijskim ministrom predstavila štiri nove dokumente, med drugim študijo, ki dopolnjuje oceno učinka za predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. Ministri pa so zaradi presežkov ukrajinskih žit na evropskih trgih so razpravljali tudi o razmerah na kmetijskih trgih zaradi vojne v Ukrajini.
Komisija je sporočila, da si platforma za usklajevanje z Ukrajino, Moldavijo in petimi obmejnimi državami članicami: Poljsko, Romunijo, Bolgarijo, Češko in Slovaško še naprej prizadeva za rešitve, ki bi olajšale ukrajinski izvoz, pri čemer so bili doslej doseženi pozitivni rezultati. Posledice ruske agresije na Ukrajino in neugodne vremenske razmere v nekaterih regijah so še vedno elementi negotovosti za evropske kmetijske trge. Svet je razpravljal o izteku črnomorske pobude za žita in dodatnem vplivu, ki bi ga lahko imela na solidarnostne poti in skladiščne zmogljivosti držav članic, zlasti za države članice, ki mejijo na Ukrajino. Ministri so v zvezi s tem pozdravili pomoč Komisije kmetom v EU prek kmetijske rezerve.

Slovenski predstavnik na zasedanju, državni sekretar dr. Darij Krajčič se je Evropski komisiji zahvalil za tretji paket pomoči, s katerim Slovenija prejme 1,2 milijona evrov evropskih sredstev kmetijske rezerve, ki bo namenjena sektorju pšenice. Dejal je, da pričakuje letos Slovenija 10 do 20-odstotkov nižji pridelek žit v glede na povprečje zadnjih let. Prve ocene žetve nakazujejo slabšo kakovost pridelanih žit, pogojeno z obilnimi padavinami in poplavami.