V Pomurju je panoga v velikem krču, v Spodnjem Podravju v razcvetu, vse pa je posledica spleta (ne)srečnih okoliščin v ne tako dolgi preteklosti.Govedoreja je bila znotraj kmetijstva vedno najpomembnejša panoga ter je imela velik vpliv na ekonomsko-okoljske politike, poselitveno-socialne dejavnike ter ohranjanja tradicionalnih vrednot. Ne glede na omenjana dejstva ter zahteve kmetov in strokovnih služb na področju kmetijstva se naše podeželje zelo hitro spreminja, ugotavlja Franc Režonja, upokojeni direktor KGZ Murska Sobota.Še pred nekaj desetletji sta bili Pomurje in (Spodnje) Podravje kot dve sosednji regiji na severovzhodu države kar zadeva stalež posameznih kategorij govejih živali in strukturo kmetij zelo primerljivi, potem so se na teh območjih zaradi različnih vzrokov zgodili premiki, na katere bo s še tako dobrimi odločitvami v prihodnje težko vplivati.DejstvaNa območju Pomurja, sestavljeno iz Prlekije, kjer je stanje v panogi neprimerno ugodnejše, kakor pa na njenem drugem bregu, v Prekmurju, se je število krav molznic od leta 2000 do lani zmanjšalo za težko verjetih, skoraj 2,5-krat, v Podravju pa je bil padec le za nekaj več kot 10 %. Podobno je na področja absolutnega števila govedorejskih kmetij, ki jih je danes v na Ptujskem štirikrat več, kakor v pokrajini ob Muri. Še leta 2010 je bilo razmerje med regijama na tem področju 2,6:1. Trend zmanjševanja vseh kategorij govedi in govedorejskih kmetij je prisoten tudi na ravni države, a je veliko manjši. V Pomurju črede za prirejo mleka v povprečju štejejo nekaj manj kot 14 krav molznic, v podravskem območju več kot 20 molznic. V Sloveniji reja krav molznic v povprečju šteje nekaj manj kot 19 krav. V dobrih 20 letih se je število krav molznic zmanjšalo s17.599 na 6.975   v Pomurju23.926 na 21.252 v Podravju Število rej samo od leta 2010 pa s1.268 na 504   v Pomurju1.553 na  1.03 v Podravju Stalež goveda2000201020202022ŽivaliRejeŽivaliRejeŽivaliRejeŽivaliRejeGovedoSLOVENIJA——459.17636.281468.82129.090448.69627.110POMURJE——35.2602.12630.2271.15529.014998 PODRAVJE83.8607.70990.7775.62793.2024.20891.6943.894Krave SLOVENIJA194.12541.303168.40428.238160.04721.309154.67319.830POMURJE19.5944.77911.2941.8168.7288888.126757PODRAVJE37.566-34.5674.85031.0663.28630.1602.973Krave molznice SLOVENIJA128.18016.847105.7167.85997.8385.46793.1204.994POMURJE17.5993.91810.0661.2687.6176066.975504PODRAVJE23.926-23.7901.55321.9271.12921.2521.043Krave dojilje SLOVENIJA65.94522.99962.68120.37962.20915.91461.55315.041POMURJE1.9958611.2155181.1112821.151269PODRAVJE13.640-10.5083.1319.1392.1668.9081.983           Gibanje števila različnih kategorij goveda in rej, Slovenija, Pomurje in Podravje, 2000-2020 (Vir: Centralna podatkovna zbirka Govedo, KIS ter KGZ Ptuj in KGZ Murska Sobota) Vzroka za razkorak: organizacijski in strokovniNa območju KGZ Ptuj se je s formiranjem specializirane mlekarske zadruge (1993) ter že od nekdaj močnih splošnih kmetijskih zadrug Ptuj, Slovenska Bistrica, Radlje ob Dravi in do leta 2021 Lenart v Slovenskih goricah, Halozah ter Dravskem in Ptujskem polju ohranila in krepila organiziranost kmetov, v Prekmurju so s stečajem Panonke (1999) ti ostali sami in so med zadruge, ki so svojo dejavnost sem razširile po pokopu Panonke, »raztepeni« še danes. Ostali sta le dve zadrugi na radgonskem oziroma ljutomerskem koncu, kjer se konstanta tudi zaradi drugih dejstev v kmetijstvu ne le ohranja, pač pa tudi krepi.Prekmursko kmetijstvo je nekoč imelo izjemno neugodno posestno strukturo, zato so se strukturne spremembe morala zgoditi, posledično z njimi pa se je zmanjšalo tudi število rej in živali. Rejski dosežki na področju proizvodnosti pa so na območju KGZ Murska Sobota pri svetlo lisasti pasmi najvišji v državi.Po drugi strani je za kontinuiteto panoge pomembno tudi strokovno delo, ki se dotika tako področij gradnje hlevov, selekcije in prehrane živali. Na primerljivih območjih ima denimo v zadnjih 40 ali 50 letih strokovno delo različna obraza in se povsod ni nadaljevalo z enako dinamiko. Inženir Vladimir Tumpej na Ptujskem ter dr. Franc Zadravec in mag. Milan Erjavec na murskosoboškem zavodu so le nekatere osebnosti, ki so v svojih sredinah zaznamovali panogo govedorejo. Sedaj bolj ali manj uspešno njihovo delo nadaljujejo drugi. Na Ptujskem imajo kaj pokazatiPrav splet okoliščin – od organiziranosti do strokovnosti, da je razlog za zatečeno stanje, je prepričan tudi vodja Javne službe za kmetijsko svetovanje KGZ Ptuj Peter Pribožič. Če je inženir Tumpej na njihovem območju opravil pionirsko delo zlasti pri pionirskem uvajanju gradnje sodobnih govejih hlevov, ki jih do takrat še nismo poznali, je prepričan, da ima njihov zavod vodilne strokovnjake tudi na področju prehrane goveda in pridelave krme. Izpostavil je denimo mag. Antona Hohlerja, Ivana Brodnjaka, dr. Andreja Toplaka. »Kmetije imajo na voljo dovolj specialističnega znanja za načrtovanje gradnje hlevov, pripravo krme, izračunavanja krmnih obrokov na podlagi analiz krme, strokovnem delu na področju pridelave krme. Poleg tega je dobro delujoča služba za kontrolo in selekcijo ter Osemenjevalni center Ptuj podporno okolje za rejo na terenu. Dosti strokovnega dela je tudi v skupnem delu vseh strokovnih služb. Ker je po zaslugi že omenjenih zadrug dobro poskrbljeno za odkup mleka in mesa ter imajo kmetje v njih močnega partnerja in servis, tudi to ugodno vpliva na ohranitev in krepitev proizvodnje,« je prepričan.Da je MZ Ptuj ena redkih specializiranih zadrug pri nas, kjer so bile odkupne cene mleka vedno višje od primerljivih zadrug, pri mleku pa se za obstoj in razvoj kmetij na dolgi rok vsak cent pozna, pa je dodal vodja oddelka za živinorejo pri KGZ Ptuj Daniel Skaza. Neugodne strukture v PomurjuMag. Aleš Horvat, vodja živinoreje na KZG Murska Sobota, ugotavlja, da ima  Pomurje med območji, ki jih pokrivajo posamezni zavodi KZGS, že od nekdaj najbolj neugodno strukturo rej. »Kar okrog 30 % kmetij v kontroli proizvodnosti je takih, ki redijo manj kot deset krav na kmetijo. Na območjih kmetijskih zavodov Ljubljana, Novo mesto, Celje in Ptuj je takih kmetij med 13 % in 17 %, medtem, ko jih je na območju Gorenjske (KGZ Kranj) le nekaj čez 6 %. Nekaj manj kot polovica kmetij v Pomurju redi med 10 in 30 krav molznic, skoraj 10 % je takih s 30 do 50 molznicami na kmetijo, ostalih, večjih pa je skupaj 17 % kmetij. Kmetije s tako sestavo so v danih pogojih tržne prireje mleka še posebej izpostavljene in ranljive,« pravi. Že vrsto let na zavodu ugotavljajo, da je v Pomurju izrazito neugodna tudi starostna struktura, kjer z mladimi prevzemniki pozitivno odstopa območje Prlekije, na tem področju slabo pa je v Prekmurju, zlasti na Goričkem.Nestimulativno okolje – od togosti  lokalne politike do krajinskega parka, Nature 2000 in biosfernega območja reke Mure pri gradnji kmetijskih objektov za širitev kmetijske dejavnosti, do bližine Avstrije, kjer so si z zaposlitvami mladi našli svojo eksistenco, je prav tako vzrok za krč v prekmurski govedoreji, zlasti na Goričkem. Povečanje stroškov pridelave krme in repromateriala izničuje učinke povišanja odkupnih cen na eni ter neugodne vremenske razmere so posledica upadanja števila kmetij in števila živali v regiji tudi v tem času, še meni mag. Horvat. Proces gre po svojeZmanjševanje živali in rej oziroma kmetijskih gospodarstev je tudi Sloveniji velik problem, ki pa se kratkoročno ne bo spremenil, je še prepričan  Franc Režonja, rekoč, da trend jasno kaže povečanje števila živali v reji.Ekonomija obsega, pogojenost in vrednost kapitala diktira tempo sprememb, še pravi in dodaja, da so male ekonomije, kot je naša še bolj ranljive, zato ne pričakuje bistvenih sprememb trendov v drugo smer.»To je seveda povsem drugo od tega, kar si kmetje in stroka želimo in kar bi iz strokovnega vidika moralo biti,« je podčrtal in dodal, da so travojede živali edina tovarna, ki iz trave dela hrano in druge surovine za človeka, preprečuje suše in še kaj.  Pa vendar danes vse to ni dovolj, da to tovarno ohranimo v tem obsegu. 

Na obdobje shranjevanja lahko pomembno vpliva način pridelave. Znano je, da ima čebula iste sorte, pridelana iz semena, daljšo skladiščno sposobnost in se lahko shranjuje daljši čas kot pridelana iz čebulčka. Natalija Pelko s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto piše takole: "Večina vrtnin se pri nas za shranjevanje pobira v tehnološki zrelosti (zelje, cvetača, brokoli, korenje, radič), a na primer zelje za skladiščenje naj ne dozori na njivi." Zelje poberemo, ko je glava kompaktna, značilne velikosti za sorto in ne začne izgubljati barve oziroma je v tehnološki zrelosti. Če ga pobiramo v fiziološki zrelosti, glave v skladišču pogosteje pokajo in ne prenesejo nižjih temperatur. Zaradi prepoznega pobiranja lahko pride tudi do več okužb z glivami in bakterijami, ki povzročijo velike težave v skladišču. "Zelje poskušamo pobrati pred mrazom, saj je sicer bolj občutljivo na mehanske poškodbe.V skladišču nimamo le poljske toplote z njive, ampak toploto proizvaja tudi zelenjava sama. Pri višjih temperaturah v skladišču, kjer ni hlajenja, pride do tako imenovanega maksimuma dihanja, ki močno skrajša rok trajanja pridelkov. Z naraščanjem temperature in zniževanjem relativne vlage se povečuje intenzivnost dihanja in transpiracija, zaradi česar lahko pride do velike izgube vode in prehitrega staranja pridelkov, uvelosti, prezrelosti in neoskusnosti. Pridelki hitreje venijo in izgubljajo sočnost, jedilne lastnosti oziroma t.i. uporabno vrednost.Več o shranjevanju zelenjave pa v Kmečkem glasu.

Še vedno je okusen in iz njega lahko pripravimo na primer tole zanimivo prilogo – recept zanjo smo izbrali iz knjige Barbare Remec Slastno iz korenin, pa seveda za kremno juho ali pa posladek, korenčkovo torto z orehi.Korenčkovi rezanci s pomarančnim prelivomSestavine (za 2 osebi): 500 g korenčka, 3 žlice orehovega olja, 2 žlici limonovega soka, 4 žlice pomarančnega soka, 2 žlici cvetličnega medu, ½ lončka semen granatnega jabolka, nekaj lističev pehtrana, ½ lončka indijskih oreščkov, solV ponvici brez maščobe pražimo indijske oreščke 2 minuti, da zadišijo. Med praženjem jih večkrat premešamo. Odstavimo jih in prihranimo za pozneje. Mlad korenček ostrgamo, starejšega pa olupimo z lupilnikom. S spiralnim rezalnikom narežemo korenčkove rezance.Pripravimo še preliv: V steklen kozarec nalijemo orehovo olje ter sveže stisnjen in precejen limonov in pomarančni sok. Kozarec zapremo s pokrovčkom ter ga dobro pretresemo. Kozarec odpremo, dodamo še cvetlični med in posolimo, znova zapremo in pretresemo. Preliv polijemo po korenčkovih rezancih in jih dobro premešamo.Posodo pokrijemo s prosojno živilsko folijo in počakamo 10 minut, da se korenčkovi rezanci navzamejo okusa preliva. Korenčkove rezance razdelimo po posodah, potresemo s semeni granatnega jabolka, praženimi indijskimi oreščki in sesekljanim pehtranom.Kremna korenjeva juhaSestavine: 6–8 korenčkov, 1 krompir, 1 čebula, jušna osnova, olje, 100 ml mleka, 100 ml sladke smetana, sol, beli poper, 100 ml mleka, 1 žlička muškatnega oreščka v prahuOlupimo in očistimo vso zelenjavo. Na olje damo narezano čebulo, naribano korenje in narezan krompir. Malo pražimo in zalijemo z jušno osnovo. Kuhamo, de se zelenjava zmehča. Posolite, popopramo in dodamo muškatni orešček. Juho nato zmešamo v mešalniku, zavremo ter dodamo mleko in sladko smetano.Can Stock PhotoKorenčkova tortaSestavine: 375 g okusnih korenčkov, 195 g moke, 45 g krompirjevega škroba, 195 g kristalnega sladkorja, 120 ml sončničnega olja (ali 120 ml stopljenega masla), 3 jajca, naribana lupinica 1 biopomaranče, 1 vrečka pecilnega praška, 1 ščepec soli; in še: sladkor v prahu za posip ali sladkorna glazura, orehiNajprej korenčke operemo in jih ostrgamo. Narežemo jih na koščke in stresemo v mešalnik skupaj s pomarančno lupinico in oljem. Meljemo jih od 5 do 6 minut, dokler ne postanejo kremasti.Skrivnost popolne korenčkove torte je v tem, da dobimo gladko kremo iz surovega korenja brez drobnih koščkov!V korenčkovo maso dodamo jajca in še nekaj sekund mešamo z mešalnikom. V posebni skledi zmešamo moko, škrob, sladkor, ščepec soli in presejan pecilni prašek. Zmes za korenčkovo kremo vlijemo v moko, mešamo z ročno metlico za stepanje nekaj sekund, dokler ne dobimo enotne mase.Zmes vlijemo v temeljito namaščen in pomokan model s premerom 22cm, s katerega smo stresli odvečno moko. Pečemo v pečici, segreti na 175 stopinj, od 40 do 50 minut, odvisno od pečice. Preverite z zobotrebcem, ki mora biti čist, ko ga izvlečete. Torto vzamemo iz pečice in počakamo 15 minut, da se ohladi, nato jo vzamemo iz modela in potresemo s sladkorjem v prahu. Torto lahko tudi prelijemo s sladkorno glazuro in potresemo z orehi

Če želite z njo spremeniti način življenja ali zmanjšati telesno težo, upoštevajte, da boste uspešni samo z redno vadbo, ki mora biti nujno pospremljena tudi s pravilnim prehranjevanjem in izogibanjem slabim razvadam. Telesna dejavnost ni isto kot utrudljivo fizično delo.V povprečju izgubimo po 40. letu vsakih 10 let približno 3 kilograme mišične mase. Dobra novica je, da lahko z vadbo to preprečimo. Redna vadba z zadostno obremenitvijo oziroma intenzivnostjo je pri tem najpomembnejša. Mišična moč začne zaradi propada živčno-mišičnih povezav in odmiranja mišičnih celic po 65. letu postopno upadati. Ohranjanje moči je eden od poglavitnih ciljev vadbe, največji poudarek pa je na vajah za moč.Redna vadba prinaša številne koristi za zdravjeZ redno vadbo se pokažejo pozitivni učinki, kot so znižanje krvnega tlaka, zmanjšanje odvečne telesne teže, izboljšanje mišične moči in ravnotežja, zvečanje imunske odpornosti, znižanje ravni krvnih maščob, izboljšanje odzivnosti na inzulin ter boljši spanec. Učinkovitost vadbe pri zdravljenju kroničnih bolezni je pogosto boljša ali vsaj primerljiva z zdravili. Pozitivni psihični učinek telesne vadbe je posledica sproščanja endorfinov v možganih, med vadbo in po njej. Ti povzročajo občutke sreče, zadovoljstva in zvišujejo raven energije, kar posledično zmanjša simptome utrujenosti, stresa in depresije. Med naporom se poveča izločanje moškega spolnega hormona testosterona, ki pospešuje rast mišic, zvečuje moč, samozavest in libido ter zmanjša tveganje rakavih obolenj. Zvečanje količine rastnega hormona pospeši rast in obnovo tkiv. Tako lahko telesna dejavnost ublaži bolečine in izniči učinek stresa na telo. Srčna mišica se okrepi in izboljša iztis krvi, kar se pokaže kot znižanje srčne frekvence v mirovanju ter z daljšo življenjsko dobo. Telesna dejavnost izboljša naše kognitivne funkcije, med vadbo se obnovijo živčne povezave ter se izboljša prekrvitev možganov. Posledično se izboljša spomin. Večja mišična masa in vadba z utežmi pripomoreta h krepitvi kosti, kar varuje pred osteoporozo. Izboljšanje gibljivosti in ravnotežja ob tem pripomore k manjšemu številu padcev in zlomov. Srčno-žila funkcija se pri starejših z vadbo zelo izboljša, čeprav drži, da je napredek počasnejši. Z dodatno telesno dejavnostjo oziroma s povečanjem mišične mase se lažje porabi presežek kalorij in pospeši prebava. Večina starejših potoži, da jih pri večji dejavnosti omejujejo predvsem bolečine v sklepih, mišicah in hrbtenici. Ker dobro podprti in prekrvljeni sklepi manj bolijo, mora biti tudi vaš cilj usmerjen k povečevanju telesne dejavnosti.PriporočilaVadbe ne začnite na vso moč, vsekakor pa tudi ne brez ogrevanja, pred in po vadbi poskrbite za raztezanje mišic. Z vadbo začnite počasi, vendar bodite vztrajni! Naučite se pravilnega dihanja, upoštevajte pravilno izvajanje določene vrste telesne dejavnosti oziroma športa in tako odpravite nevarnost poškodb ter poskrbite za večje udobje pri vadbi. Glede na tip športa uporabljajte ustrezno opremo oziroma oblačila in obutev. Prilagodite se vremenu oziroma temperaturi na kraju telesne dejavnosti in predvsem poskrbite, da vam bo med vadbo udobno. Vadbo prekinite, če vas tišči v prsih, se vas loteva vrtoglavica in slabost, občutite bolečino v sklepih ali pa vam srce nenormalno razbija. Ob pravilno odmerjeni intenzivnosti se morate ob vadbi spotiti, vendar večjih bolečin v mišicah ne bi smeli imeti. Intenzivnost telesne dejavnosti najlažje prilagodite svojemu telesu s pomočjo srčnega utripa v minuti. Največji dovoljen srčni utrip pri povprečnem posamezniku pri vadbi naj bo tako 220 utripov, zmanjšan za starost. Telesno aktivni bodite vsaj pol ure dnevno večino dni v tednu in po svojih zmožnostih stopnjujte oziroma to stopnjevanje prilagodite tudi svojim ciljem. Za posameznike, ki so bili dlje časa popolnoma telesno nedejavni, je za izhodišče dovolj tudi hitrejša hoja v trajanju okoli pol ure do petkrat na teden, ki jo po svojih sposobnostih podaljšujemo, pozneje pa morebiti spremenimo v počasnejši tek ali druge oblike vadbe, kot je na primer kolesarjenje. Pred začetkom redne telesne dejavnosti je za posameznike, ki poprej dlje časa niso bili telesno dejavni, priporočljivo opraviti tudi posvet z osebnim zdravnikom, tak posvet je nujen v primeru resnejših bolezni ali debelosti posameznika.Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Zlata trsna rumenica, ki jo povzroča karantenska fitoplazma, prenaša pa jo ameriški škržatek, pustoši po slovenskih in evropskih vinogradih. Zaradi velikega obsega te neozdravljive bolezni vinske trte se država in vinogradniki ukvarjajo z njo tudi sredi trgatve. Slovenija je z uredbo o zatiranju in preprečevanju zlate trsne rumenice (ZTR) sprejela ukrepe, vključno z odškodninami za posekane obolele vinske trte, in prvič dala polno pristojnost inšpektorjem, ki lahko odredijo odstranitev okuženih trt.Izjemno pereča bolezen je najbolj razširjena prav na območju Ljutomersko-Ormoških goric, kjer pod okriljem KGZ Maribor deluje eno od dveh slovenskih selekcijsko-trsničarskih središč (STS) Ivanjkovci. Le-to je obkroženo z okuženim območjem, zato je bila ZTR tudi osrednja tema dneva odprtih vrat STS Ivanjkovci. Vinogradnikom so sredi vinograda Puklavec Family Wines na Svetinjah predstavili zadnje ukrepe zatiranja, na Litmerku pa so si lahko ogledali vinograde s tolerantnimi sortami in poskusili vina iz tehnoloških poskusov.PRIJAVLJATI ZAPUŠČENE VINOGRADEGlede na stopnjo razširjenosti in okuženosti vinogradov so določena razmejena območja zahodne, jugovzhodne in severovzhodne Slovenije, ki so sestavljena iz okuženih območij, varovalnih pasov in žarišč okužbe ZTR. Na varovanih območjih želi država bolezen izkoreniniti, na okuženih pa se je bolezen tako razširila, da jo je mogoče največ zadržati. V vinorodni deželi Podravje na območju med Kicarjem do Ptuja in od Ljutomersko-Ormoških goric pa vse do Lendave je potrebno okužene trte sproti odstranjevati, vinogradniki pa bodo lahko uveljavljali odškodnino.Pregledi vinogradov so pokazali, da delež pozitivnih vzorcev na zlato trsno rumenico najbolj narašča v SV Sloveniji. V letu 2020 je bilo 51 % odvzetih vzorcev pozitivnih na zlato trsno rumenico, v letu 2021 68 % vzorcev, v letu 2022 pa že skoraj 80 %. Na območju Ljutomersko-Ormoških goric z okolico je bil delež pozitivnih vzorcev na ZTR v letu 2022 še višji, in sicer je presegel 87 %. Na tem območju je več kot 1900 ha vinogradov, od katerih je približno 1600 ha v okuženem območju.»Ker se je bolezen izjemno razširila, je prišlo do sprejema uredbe o zatiranju ZTR, ki je nekoliko nad evropsko uredbo. V njej je jasno opredeljeno, kaj je neobdelan in zapuščen vinograd in kdo ima pristojnost. Lani sta si na žalost te pristojnosti kmetijski in fitosanitarni inšpektor podajala, sedaj so pristojnosti opredeljene. Zapuščene vinograde je treba prijavljati fitosanitarni inšpekciji in ta mora odreagirati v petih dneh ter poiskati lastnika. Še lani ni bilo obvezno ukrepanje v okuženem območju, zato je toliko okuženih trt. To se je z uredbo spremenilo, kar je dobro za profesionalne vinogradnike,« je poudaril mag. Jože Miklavc iz oddelka za varstvo rastlin na KGZ Maribor.Kazni med 400 in 33.000 evrovZ globo od 800 do 33.000 evrov se po določilih uredbe kaznuje pravna oseba, ki trt ne pregleduje redno, ne zatira prenašalca, ne odstrani in uniči opuščenih trt v varovalnih pasovih in ne izvaja ukrepov, ki jih odredi fitosanitarni inšpektor. Z globo od 400 do 16.000 evrov je lahko za prekršek kaznovan samostojni podjetnik ter od 200 do 1.200 evrov odgovorna pravna oseba.ODŠKODNINA OD 0,80 DO 9 EVROV PO TRTIMarko Breznik, svetovalec za vinogradništvo na KGZ Maribor, je pojasnil, da so do odškodnine za ZTR upravičeni le vinogradniki, ki imajo vinograde vpisane v register kmetijskih gospodarstev in so upoštevali vsa priporočila o zatiranju ameriškega škržatka. Vinogradnik bo moral za pridobitev odškodnine dokazati, da je škodljivca trikrat zatiral. Poleg prijave o številu odstranjenih trt bo moral med 10. in 31. oktobrom letos oddati še zahtevek za izplačilo. Po zadnjih informacijah pa naj bi začelo kmetijsko ministrstvo izdajati odločbe 4. decembra. Spremenjena bo tudi uredba o prestrukturiranju vinogradov. Najnižja starost za prestrukturiranje je še vedno deset let, vendar bo mogoče prestrukturirati tudi mlajši vinograd, v katerem je zaradi ZTR odstranjenih več kot 20 % trt. Višina odškodnine je določena med 0,8 do 9 evrov po trti – glede na njihovo starost, način sajenja in gostoto po hektarju. Mlajši kot je vinograd, višja je predvidena odškodnina, za 20 let star vinograd je povprečno med 3 in 4 evre po trti, 100 evrov pa je najnižja višina zahtevka za odškodnino.Lastniki morajo za dokazovanje ZTR trte fotografirati ali odrezati in prešteti. Na upravni enoti pa morajo v registru kmetijskih gospodarstev spremeniti stanje števila trt. Do odškodnine so upravičene šele s potrdilom o zmanjšanju števila trt.ODKRITA VEDNO NOVA ŽARIŠČA»Vloga pooblaščene službe za varstvo rastlin je izvajanje pregledov vinogradov, zato smo sedaj cele dneve na terenu. Ker je dala država možnost finančnega nadomestila za odstranjene trte, bodo inšpektorji pri vinogradnikih lahko preverili, ali so trte odstranili. Vedno znova najdemo žarišča, precej tudi v Halozah, in bolezni niti približno nimamo pod kontrolo. Prva naloga je zatiranje ameriškega škržatka, saj se njegova populacija avgusta poveča, vzroka za to pa ne poznamo. Čas njegovega izleganja se je podaljšal na 70 dni, tega pa ne moremo pokriti z enim škropljenjem,« je dodal mag. Miklavc.Proti ZTR so obvezna tri škropljenja z neonikotinskimi insekticidi, ki so nevarni za čebele. Da ne bi prihajalo do pomorov, je potrebno vinograde prej mulčiti. Prav tako bi bilo dobro, če bi vinogradniki škropili ponoči, kar pa marsikje ni izvedljivo zaradi pritožb okoliških prebivalcev oz. občinskih odlokov.V sosednjih državah vinogradniki nimajo na voljo nič več sredstev za zatiranje škržatka kot pri nas, je pa v Avstriji drugačen odnos vinogradnikov do te bolezni. Zato prejemajo precej klicev dvolastnikov, ker bolezen v zapuščenih vinogradih ogroža tudi njihov pridelek grozdja. Zelo pomembno je, da ukrepajo pridelovalci na istem hribu oz. območju skupaj, v enem letu pa populacije ni mogoče zdesetkati. Irena Leonida Kropf, direktorica KGZ Maribor, je izpostavila, da so velike težave tudi v vinogradih v lastništvu državnega sklada kmetijskih zemljišč, za katere najemniki slabo skrbijo. Zato je vinogradnike pozvala, naj takšne primere prijavijo Skladu ali kar kmetijskim svetovalcem.Z VROČO VODO NAD FITOPLAZMO V TRSNICAHZTR ogroža tudi slovenske trsničarje. Za preprečevanje prenosa fitoplazme prek sadilnega materiala preverjajo učinkovitost tretiranja cepljenk z vročo vodo. Glede na rezultate preizkušanj strokovnjaki pričakujejo, da bo objavljen pravilnik, po katerem bodo morali cepljenke tretirati v vroči vodi vsi trsničarji, saj s tem preprečujejo latentno prisotnost fitoplazem rumenice. To bo zagotovilo, da prodajajo brezvirusne cepljenke. Kot je predstavila mag. Tanja Vaupotič, vodja STS Ivanjkovci, je metoda sicer zelo preprosta, vendar pa to podraži pridelavo in posledično cepljenke, saj morajo trsničarji kupiti ustrezne kotličke. A to ne predstavlja dokončne rešitve, saj je prenašalec ZTR v naravi, gostiteljice ameriškega škržatka pa so tudi številne druge rastline. Torej, dokler ne bodo zatrli škržatka, izvajajo postopek samo zato, da zadostijo pravilom. Dr. Denis Rusjan iz Biotehniške fakultete je dopolnil, da je metoda z vročo vodo učinkovita, in dokler jo bodo trsničarji uporabljali, bodo lahko mirno spali, ker vinogradniki ne bodo nanje kazali s prstom. Država bo delno financirala predvidene tri kotle, ta metoda pa bo zagotovo postala standard za celo EU, ker je ZTR razširjena povsod po Evropi in tudi v po celi Sloveniji. Pokaže se tako, da okužene cepljenke v vinogradih zelo slabo rastejo.

Potegujte se za naziv: NAJ HLEV, Najbolj inovativen hlev in Šampion ljudstva.Zmagovalce bodo Ljubljanske mlekarne razglasile na slavnostnem dogodku meseca novembra, nagrajeni pa bodo tudi z darilnimi boni Agrooskrbe Ljubljanskih mlekarn. Medijski partner projekta je Časopisno-založniška družba Kmečki glas, ki bo pripravila serijo reportaž, pri promociji projekta pa se jim je pridružil tudi Klemen Bobnar, znan kot vplivnež Bobnar7. S projektom Ljubljanske mlekarne želijo spodbuditi skrb za dobrobit živali in izpostaviti ter pohvaliti najboljše prakse govedoreje. Verjamejo, da bodo tudi tako pomagali pri spremembah na področju družbeno odgovornega pristopa h kmetijstvu. Kako sodelovati? Na spletni strani najhlev.si vas čaka prijavni obrazec. Prijavijo se lahko kmetije, ki mleko oddajajo zadrugam pogodbenim partnericam Ljubljanskih mlekarn in vsi direktni dobavitelji Ljubljanskih mlekarn.Prijave v natečaj za Naj hlev 2023 Ljubljanske mlekarne podaljšujejo do 26. 9. 2023.