Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je nacionalno zaščitilo »seneno meso« z zajamčeno tradicionalno posebnostjo. Vlogo za zaščito je na ministrstvo vložila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, v času postopka zaščite pa so proizvajalci senenega mesa ustanovili Zavod seneno meso in mleko.
Seneno meso goveda, drobnice in kopitarjev redijo rejci po tradicionalnih postopkih, saj je kombinacija krmljenja sena in paše ter ima prednosti, ki so značilne za seneno mleko in pašno meso. Za prirejo senenega mesa se zahteva paša živali, ki mora v času vegetacijske dobe trajati minimalno 120 dni, pozimi pa se živali krmijo pretežno s suho voluminozno krmo. Kot dopolnilno krmo lahko rejci dodajajo sveže križnice, koruzo, žita in korenovke, kot so sveža ogrščica, svež oves, sveža koruza, krmna pesa.Prepovedana pa je uporaba fermentirane krme, kot npr. silaža krmnih rastlin, silirano zrnje žit, okrogle bale v foliji, ipd. ter uporaba živali in gensko spremenjenih krmil.

Senena prireja mesa je usmerjena izrazito lokalno, z visokim deležem travniške krme (paša in seno), predstavlja tradicionalni pristop pri reji živali in je izredno trajnostno naravnana, saj varuje podnebje, tla in spodbuja biotsko raznovrstnost.

Ministrstvo bo vlogo za shemo seneno meso poslalo v presojo še Evropski komisiji za registracijo,ki ga bo registrirala na ravni EU. Rejci, ki želijo uporabljati ime seneno meso morajo predhodno pri certifikacijskem organu pridobiti certifikat, ki potrjuje, da njihova prireja potekat skladno z zahtevami, predpisanimi v specifikaciji. Certificiranje izvajajo trije certifikacijski organi: Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor (Inštitut KON-CERT) ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM).

Naj dodamo, da je Avstrija je že leta 2016 pri Evropski komisiji zaščitila ime »seneno mleko« v nemškem, angleškem, španskem, francoskem in italijanskem jeziku. Ker je seneno mleko zaščiteno kot zajamčena tradicionalna posebnost, in njegova prirejaa ni geografsko omejena, se na pobudo slovenskih rejcev in po zaključenem postopku pri Evropski komisiji od leta 2022 ime seneno mleko (krav, ovac in koz) lahko uporablja tudi v slovenskem jeziku.