Čeprav letos vremenski pogoji za pridelavo koruze – za zrnje ali silažo - zaradi številnih ujm niso bili ugodni, tam, kjer pa te niso pustošile, pridelovalci pričakujejo dobre pridelke. Po spravilu silaže sredi septembra se je v teh dneh razmahnila tudi žetev za zrnje. Ta  glede na lani zamuja, a glede na obilje dežja poleti je še vedno v relativno ugodnem času, saj so okrog 5. oktobra že prvi termini za setev ječmena, kmalu pa tudi pšenice in drugih ozimnih strnih žit. Koruza je namreč najpogostejša poljščina, kateri sledijo strna žita.Tudi v družbi Panvita Kmetijstvo, kjer so z žetvijo na nekaj več kot 1.200 hektarjih začeli že v začetku predprejšnjega tedna in so že pospravili četrtino, ugotavljajo, da so trenutno hektarski pridelki različni – od 8 ton pa vse do 15 ton suhega zrnja. Pričakujejo, da bodo skupaj z odkupom s partnerskih kmetij v silose tudi letos spravili okrog 25.000 ton zrnja, s čimer bodo zadostili potrebam lastne tovarne krmil po tem žitu. Ker so kot po navadi za spravilo najprej na vrsti posevki z lažjih tipov tal, ki so tudi prej dozoreli, je vlažnost v zrnju že pod 25 %, pridelki pa bodo po napovedih direktorja Branka Viraga na peščenih tleh celo boljši kot na težjih tleh.Povsem drugače je s točo, viharjem ali poplavami prizadetih površinah, ki so jih bili pridelovalci  primorani silirati ali pa so ti bili tako prizadeti, da so jih bili celo primorani preorati. Zaradi pojava vsebnosti mikotoksinov in drugih kvarnih vplivov v krmi, škodljivih za živino, jih je stroka že pred spravilom opozorila na previdnost. Ni izključeno, da se bodo mikotoksini v poškodovani koruzi pojavili tudi v zrnju.Kar zadeva odkupno ceno za tono zrnja pa je letos rekordno nizka in je z 110 evri   ob 25-odstotni vlažnosti  na ravni leta 2018. Ta cena, preračunana na tono suhe koruze (14 % vlažnosti)  pomeni okrog 150 evrov. Tedaj so bili stroški pridelave in tudi druge cene občutno nižje: lastna cena tone suhe koruze je namreč leta 2018 znašala 144 evrov. Po prvih ocenah Kmetijskega inštituta Slovenije bo letos lastna cena tone suhe koruze okrog 260 evrov. Če so pred petimi leti pridelovalci z odkupno ceno dosegli pokritje praga stroškov, je letos njihov minus že pri eni toni 110 evrov ali na hektar ob pridelku 10 ton suhega zrnja kar 1.100 evrov.   

"Proces zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev intenzivno poteka v Evropi in tudi že pri nas, v številnih primerih je nenadzorovan in povzroča škodo našim proizvodnim resursom," za Kmečki glas piše Ivan Kren iz Zg. Kungote. Eden izmed takšnih primerov se pred našimi očmi odvija v sadjarstvu, kjer smo v zadnjih 4 letih posekali 700 hektarov plantažnih sadovnjakov. Od prvotnih 2.000 hektarov sadovnjakov smo trenutno na 1.300 hektarih. "Vzrokov je seveda več, eden izmed njih je evropska kmetijska politika, ki z davkoplačevalskim denarjem podpira investicijsko politiko (primer Poljske). Po proizvodni količini jabolk je Poljska takoj za Francijo in z damping cenami ruši sadni trg v Evropi, tudi zaradi skoraj popolne prekinitve izvoza v Rusijo. Vsi vemo, da zna trgovina ob vsaki vojni najti poti, če za trgovanje obstajajo obojestranski interesi med državama. Žal je posledica za Slovenijo ta, da smo ob sedanji proizvodnji komaj samozadostni ob normalnih letinah, ki pa so v zadnjem 6-letnem obdobju le vsaki 2 leti."Podobna zgodba se odvija v vinogradništvu, kjer smo od skupnih 21.000 hektarov vinogradov izgubili 6.000 hektarov in smo sedaj na 15.000 hektarih.Zakaj je temu tako? Zakaj mladi s podeželja raje iščejo službe v Avstriji, kot da bi delali doma? In zakaj s prodajo kmetijske zemlje tujcem pristajamo na to, da se teritorij Slovenije zmanjšuje? Več o tem pa v Kmečkem glasu.

Podjetje Steyr bo na sejmu Agritechnica predstavilo izpopolnjeno tehnologijo Konzept z razkritjem hibridnega CVT traktorja, razvojnega modela, ki že deluje na terenu in na ta način številne tehnologije Konzept približuje serijski proizvodnji.Hybrid CVT, ki temelji na trenutni dobro uveljavljeni platformi STEYR 6175 Impuls CVT, vključuje številne lastnosti, ki jih že pet let prikazujejo na traktorju Konzept in na hibridnem pogonu Konzept. Čeprav so bili predstavljeni že številni razvojni koncepti, je tokratni hibridni CVT popolnoma delujoč traktor, ki je pripravljen na serijsko proizvodnjo.Spreminjanje konceptov v resničnostPri traktorju STEYR Hybrid CVT so ključne novosti STEYR Konzept in Hybrid Drivetrain Konzept združena v stroj, ki je skoraj pripravljen za proizvodnjo. Ena od ključnih značilnosti hibridnega CVT je povečanje delovne moči. Čeprav traktor temelji na platformi STEYR 6175 Impuls CVT s 180 KM, mu je mogoče zagotoviti izhodno moč največjega modela v zgornjem obsegu, ki proizvaja do 260 KM. Ta kombinacija večje moči v lažjem paketu je mogoča predvsem zaradi kombinacije hidromehanskega CVT pogona na zadnjo premo in hibridnega modula na sprednji osi, ki ju je mogoče kombinirati z inteligentno sklopko. Sprednja os ima tudi na novo razvito neodvisno vzmetenje za večje udobje voznika traktorja. Funkcija E-CVT pomeni, da se traktor poganja povsem hibridno-električno z močjo do 75 kW in nizkimi 1.100 vrtljaji na minuto, kar izboljšuje udobje z neenakomernimi obremenitvami priključne gredi, kot je na primer delo z veliko balirko za kvadraste bale, in za ohranjanje hitrosti prek električnega pogona brez mehanskih povezav z motorjem. Hitrejši in bolj odziven E-Shuttling povzroči 41 % hitrejše upravljanje traktorja pri nizkih vrtljajih motorja in 15 % zmanjšanje porabe goriva.Električni pogon prinaša še druge prednosti za voznike traktorjev. E-krmiljenje pospeši sprednjo os med zavoji z visoko hitrostjo, da zmanjša radij obračanja za 15 % ter za 20 % hitrejše upravljanje, medtem ko E-Boost sistem zagotavlja dodatno električno moč, ko je to potrebno. Primer je upočasnitev na cesti na križišču, po katerem največjo hitrost ponovno dosežemo 25 % hitreje kot pri običajnem menjalniku. To je mogoče s tehnologijo superhranilnika (baterije), pri katerem se električna energija, ki jo proizvede traktor, pri vožnji navzdol ali pa zaviranju, shrani za uporabo. In se porabi, ko je potrebna, kot je na primer za pospeševanje traktorjaHibridni sistemi za večje udobje Z E-Torque Vectoring sistemom se navor po potrebi usmeri na prednja ali zadnja kolesa, kar ustvari spremenljiv sistem štirikolesnega pogona na vašo zahtevo. Med delom na terenu so sprednja kolesa električno gnana z enako hitrostjo kot zadnja kolesa, za optimalen oprijem, zmanjšanje porabe goriva, obrabe pnevmatik in poškodb zemlje/pridelka zaradi zdrsa. Pogon na vsa štiri kolesa se lahko uporablja tudi na cesti pri transportu, ne da bi imeli zaradi tega večjo obrabo ali poškodbo pnevmatik. E-zaviranje ohranja konstantno hitrost traktorja na klancih navzdol in uporablja električni pogon kot zaviranje za zmanjšanje obrabe zavor in večjo varnost vožnje.E-Torque Filling v povprečju za 6 % zmanjša spreminjanje hitrosti, ki jo povzročijo območja trdih oziroma mehkih podlag pri delu s priključki za obdelavo tal. Rezultat je dosledno višja hitrost za večje udobje pri delu, natančnost in delovne stopnje/zmogljivost.Način E-Eco je zasnovan tako, da omogoča delovanje traktorja med lahkimi deli in transportom na najvišji možni ravni učinkovitosti glede na kombinacijo električne in CVT pogonske moči, s potencialom zmanjšanja porabe goriva za 5-10 %. STEYR Hybrid CVT lahko tudi električno napaja združljive priključke prek tehnologije E-Implement, ki zagotavlja do 75 kW moči pri 700 V napetosti prek standardnega priključka AEF, za pogon njihovih funkcij in, kjer je potrebno, njihovih koles.»V samo štirih letih, odkar smo predstavili traktor STEYR Konzept, ki mu je kmalu sledil Hybrid Drivetrain Konzept, smo ključne koncepte oblikovanja pripeljali do točke proizvodnje,« pravi Christian Huber, generalni direktor CNH Avstrija in podpredsednik Global Tractor Product Management.»Vedno je bil naš namen, da se postopno premaknemo od koncepta k realnosti z inovacijami Konzept, ki smo jih razvili, in mislim, da smo s STEYR Hybrid CVT jasno pokazali našo namero, da orjemo ledino z inovativno tehnologijo in integracijo na traktorju, ki bo zagotovil stranke z večjo učinkovitostjo, produktivnostjo in voznimi izkušnjami.«Inovativen koncept Steyr je razvila inovacijska skupina strokovnjakov pri FPT Industrial. Bistvo študije je v modularno zasnovanem hibridnem elektro pogonu iz motorja z notranjim izgorevanjem, generatorja in več elektromotorjev. Ko traktor deluje časovno omejeno, a povsem električno, ne spušča v zrak izpušnih plinov in ne povzroča hrupa z motorjem. Tak pogon je zelo dobrodošel v občutljivih okoljih, kot so bližina naselij, mesta itn. Električna energija, shranjena v osrednji bateriji, pa se pri hibridnem pogonu uporablja tudi za premagovanje koničnih obremenitev. Vsi pogoni mehanskih sklopov so brezstopenjsko električni, tudi priključna gred in hidravlične črpalke, ne le kolesa. Za pogon priključnih strojev sta na voljo vtičnici z napetostjo 700 in 48 voltov. Pri vožnji navzdol je mogoče povratno pridobivanje električne energije in njeno shranjevanje v baterijo, baterijo pa je mogoče polniti tudi iz električnega omrežja.

Podeljene so nagrade za inovacije za sejem Agritechnica, ki se bo odvijala novembra letos v Hannovru v Nemčiji. Strokovna komisija je preučila in podelila 1 zlato medaljo in 17 srebrnih. Da je izbor res kakovosten, priča tudi dejstvo, da je bilo v igri za medalje kar 251 novosti. Torej, v Nemčiji ni samoumevno, da z udeležbo že dobiš nagrado.Zlato medaljo je dobilo podjetje New Hollandov. Strokovno komisijo je prepričal kombajn CR z dvojnim aksialnim rotorjem. Celoten koncept novega kombajna je bil zasnovan za doseganje največjo moč ob upoštevanju vseh omejitev. Jedro novega kombajna CR je pogonska tehnika z vzdolžno nameščenim motorjem glede na naklon rotorjev. Rotorji in žetveni deli s podajalno verigo so gnani premočrtno ali preko kardanske gredi preko osrednjega centralno razporejenega menjalnika z deljenjem moči.Programsko voden avtomatski sistem odpravlja vse blokade. Ne samo, da izvaja običajne gibe naprej in nazaj za sprostitev blokade, ampak tudi zavrti napenjalec jermena na napenjalno stran jermena podajalnega bobna, kar vodi do posebej natančnega prenosa rotacijskega gibanja. Za 13 % je razširjeno tudi patentirano čiščenje žita.

Letošnje leto si bo štiričlanska družina Bela nedvomno zapomnila po hektolitrih popite kave in pijače, kilogramih napečenih piškotov, neomejenih količinah dežja in blata, zamudi v gradnji, stresu, a vendar tudi po veselju, smehu in ponosu. Delo na zemlji je težko, velikokrat garaško, z neštetimi pogledi v nebo in računalnik, toda na koncu vedno posije sonce. Tudi zanje je, saj so 16. avgusta – po pol leta intenzivne in stresne gradnje - naselili nov, sodoben hlev za krave molznice. Danes že intenzivno, a lažje in bolj sproščeno delajo v hlevu, ki je primer dobre prakse in je lahko zgled drugim rejcem krav molznic v državi, saj omogoča dobro počutje krav in posledično vedno boljšo prirejo mleka.Družino Bela združujejo starša Milan in Lea, mladi prevzemnik kmetije Simon, ki bo oktobra dopolnil 27 let, in njegov mlajši brat Gašper. Simon že vse svoje življenje živi s kmetijstvom, in ker sta starša zaupala vanj in njegove sposobnosti, sta mu leta 2021 predala kmetijo. "Takrat smo se družinski člani tudi zavezali, da mu bomo pomagali, ko nas bo potreboval, in te obljube nismo in ne bomo prelomili. Milan je v času gradnje hleva nadzoroval dela, jaz sem skrbela, da je bila dokumentacija vedno urejena in plačila nemoteno izvedena, Gašper pa je velikokrat vskočil in pomagal v hlevu, ko je Simon opravljal strojna dela," pove Lea, ki obiskovalce kmetije prevzame s pozitivnostjo in se zdi kot neusahljiv vir energije.Simon, Lea, Milan in GašperSimon se je prijavil na razpis za ukrep M04.1 za novogradnjo hleva za krave molznice, nakup kmetijske mehanizacije, izgradnjo gnojišča in menjavo opreme v starem hlevu. Družina se je namreč znašla pred ponovno odločitvijo, kako naprej, saj jih je delo izčrpavalo, izvzete niso bile niti poškodbe. "Ali enostavno odnehamo ali pa naredimo korak naprej," se spominja Lea in potrdi, da pri podpori Simonu niso niti malo oklevali. "Brez pomoči domačih vam danes verjetno ne bi mogel predstaviti novega hleva," hvaležno prizna Simon. Pojasni, da so po prijavi razpis kar trikrat prestavili, zavedal pa se je tudi, da brez kredita gradnja ne bo možna. Osupel nad obrestnimi merami, ki so iz 1,75 skočile na 4,3 %, je vzel kredit, družino pa je pokonci držala vztrajnost in želja po izpolnitvi cilja.Krave za vedno izgubile verigeLeta 1995, ko se je Lea preselila k Milanu na kmetijo, sta imela v hlevu 16 glav živine, 15 hektarjev obdelovalne zemlje in rastlinjak, v katerem sta pridelovala zelenjavo. "Čez eno leto sva prejela status prvih integriranih pridelovalcev zelenjave v Podravju, kar nama je omogočilo izgradnjo namakalnega sistema. Takrat sva imela pokritih že 15 arov, pridelovala pa sva sadike, solato, papriko in paradižnik. Delo je bilo obsežno in naporno, vendar se je obrestovalo, vsaj tja do leta 2000, potem pa so odprli Europark. Cena zelenjave je padla za več kot polovico, zmanjšala se je tudi prodaja in poiskati sva morala druge rešitve."Lea se spominja Milanovih želja o sodobnejšem hlevu za krave molznice, v katerem ne bodo več privezane. "Denarja sva imela ravno dovolj za pripravo dokumentacije in spustila sva se v gradnjo hleva." Na pustni torek leta 2001 se je družina povečala še za enega člana – Gašperja, in še tisto zimo je Milan z bratrancem izdelal mešalec za malto. To je dokončno napovedalo gradnjo hleva, ki je potekala v dveh delih. Leta 2012 so namreč hlev še nadgradili oz. podaljšali in tako prišli na 67 krav molznic oz. do 120 glav z mlado živino.Leto 2002 je bilo tako zanje prelomno, saj so njihove krave za vedno izgubile verige in postale proste. Pa vendar se ni vse izšlo po pričakovanjih. Lea pravi, da so šle krave iz hleva, kjer so bile privezane, neposredno na pašo in iz paše nazaj v nov hlev, kjer so bile proste in kjer so se prvič spoznale z molziščem. "Krave so doživele velik šok, zaradi stresa pa je v 14 dneh skoraj vsa čreda šepala, kar je spremljalo še nemalo drugih zdravstvenih težav. Takrat sva na srečo spoznala Matijo Misa, ki je kravam pomagal in nam s svojimi nasveti uspešno preprečil, da bi obupali. Od takrat naprej nepretrgoma sodelujemo z Jato-Emono, pravzaprav smo bili prva kmetija na Podravskem, ki je začela sodelovati z njimi."Simon Bela Delo na kmetiji včasih pomembnejše od šole Ko sta Milan in Lea gradila hlev, je bil Simon star dobra štiri leta. Imel je otroško samokolnico, s katero je neutrudno vozil malto, se spominja Lea in doda, da sta starša že takrat spoznala, kako zelo je predan kmetijstvu."Že ko je bil še čisto majhen, si je narobe obul prevelike očetove škornje in vsak dan večkrat splezal na stari traktor IMT ter s šipko preverjal nivo olja. Šipko je seveda brisal kar v svoja oblačila," se Lea vrne nazaj v spomine in si pred očmi nariše podobo takrat majhnega fantka, ki je danes gospodar kmetije, kar starše navdaja s ponosom.Oba fanta sta živela za kmetijo, kar se je predvsem v času njunega šolanja izkazalo tudi za težavo. "Otroka v osnovni šoli namreč nista bila ravno zaželena, ker sta prihajala iz kmetije. Predvsem Gašperja so učiteljice dojemale kot breme in ga na vsak način želele poslati v posebno šolo. Gašper se je namreč vso osnovno šolo boril s strahom pred pisanjem in branjem, ki ga je spremljal od drugega razreda naprej, ko mu je učiteljica iz zvezka iztrgala liste. Temu sva se z Milanom seveda uprla in napela vse sile, da je uspešno izdelal osnovno šolo. Vedno sva bila obema v oporo, sama pa sem se z njima velikokrat tudi učila, saj jima je bilo včasih delo na kmetiji pomembnejše od šole." Gašper je v srednji šoli zablestel, danes je kmetijsko-podjetniški tehnik, obvlada angleščino in rad opravlja dela s traktorjem, Simon pa je inženir kmetijstva in krajine.Lea pojasni še širitev hleva v letu 2012. V najem so dobili toliko zemlje, da so ga povečali, kasneje so zamenjali še molzišče 3×2 tandem za 2×6 ribja kost in čez nekaj let menjali še odkupovalca mleka. Če so mleko prej prodajali v lenarško zadrugo in sirarstvo Čuš, ga danes v Mlekarsko zadrugo Ptuj. "Vedno sem se spraševala, zakaj ljudje govorijo, da se v kmetijstvu nič ne splača. Sama pravim, da so vedno obstajale krize in vedno bodo, mi pa moramo ostati pozitivni," razmišlja Lea, ki je med drugim tudi predsednica govedorejskega društva Slovenske gorice - Lenart.Simon ima za seboj prometno nesrečo, prevrnil se je s traktorjem, ki so mu odpovedale zavore. Na srečo jo je odnesel le z nekaj praskami in zlomljenim prstom. Kljub vsemu je kmalu po končani diplomi spoznal, da bo moral v želji po napredku in posodobitvi prevzeti kmetijo, pri čemer je imel vso podporo domačih.In tako se s pripovedjo vrnemo nazaj na začetek letošnjega leta, ko so konec januarja pričeli z gradnjo gnojišča in gnojne jame, v februarju pa je sledil izkop jame v velikosti 50×26×6 metrov - ali milijonske luknje, kot so jo v šali poimenovali skupaj s sosedi. Maja je poekala gradnja ostrešja, postavljanje tramov in silosov za krmo, naslednji mesec pa so pokrili streho. Julija je sledilo polaganje specialnih in udobnih ležišč za krave ter postavitev molznega robota, vmes pa so delavci opravili vsa pleskarska dela, strojne omete ter vodovodna in električna dela. Veliki dan selitve je nastopil 16. avgusta, ko so krave selili v nov sodoben hlev, ki jim nudi veliko udobja.Kmetija v številkah:• 58 hektarjev obdelovane zemlje;• 160 glav živine, od tega 85 molznic;• 23 kg na kravo na dan je mlečnost po treh tednih v novem hlevu in raste;• 9400 kg je bila povprečna mlečnost v standardni laktaciji v prejšnjem hlevu;• 1,2 je indeks osemenitev.Hlev izključno le za molzniceVrednost celotne naložbe je znašala 1,2 milijona evrov, brez davka. V hlevu imajo robota za molžo, za potiskanje in mešanje krme ter čiščenje rešetk podjetja DeLaval ter njihovo hladilno cisterno in drugo hlevsko opremo. Ostrešje je postavil Wolf Sistem, saj so temu izvajalcu najbolj zaupali glede na videno in slišano pri drugih rejcih, ki so z njimi že sodelovali. Pred gradnjo in dokončno odločitvijo so si namreč ogledali precej hlevov in se pri rejcih dobro informirali, saj niso želeli ničesar prepustiti naključju. Vgrajeno imajo tudi avtomatsko delovanje rolojev glede na vremenske razmere (smer in jakost vetra, padavine, temperatura v hlevu …). Simon izpostavi še župana Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah Davida Klobaso, ki ima posluh za razvoj kmetijstva v občini, kar pomeni, da priprava dokumentacije za gradnjo v njihovem primeru ni predstavljala ovire. Hlev je izjemno zračen in namenjen le kravam molznicam. Mlada živina in presušene krave ter porodnišnica so v starem hlevu. Obsega 1200 m², v dimenziji 55 × 22 metrov, v njem je prostora za 85 molznic."Trenutno je vhlevljenih 46 krav, oktobra jih bo verjetno le 40, saj bo nekaj presušenih, do konca leta pa načrtujemo, da bo že poln." Še letos bo telilo 30 telic, zato ne načrtujejo nakupa živali. Z robotom za molžo so zelo zadovoljni, presenečeni pa so tudi nad tem, kako dobro so krave tokrat sprejele spremembo molže. Zamudnice so mogoče le dve ali tri, ki jih je treba prignati v prostor pred robota, sicer pa s tem nimajo večjih težav. "Nepričakovano hitro so se navadile na novo okolje," je povedala Lea. "Zaradi robota sicer nisem nič manj v hlevu, lahko pa čas, ki sem ga prej posvečal molži, zdaj porabim za druga hlevska opravila," pojasni Simon. Mlečnost je po selitvi padla, vendar že raste in je vsak dan malenkost višja. "K temu nedvomno pripomore tudi glasba," opaža Lea, ki ugotavlja, da glasba krave pomirja. "Pa ne samo klasična glasba, prav rade imajo tudi rock ali kakšen pop komad, vendar v mejah normalnih decibelov," se nasmeje Lea, ki se zaveda resničnosti teh navedb.Glasba izboljša počutje krav v reji. S pravilno izbiro glasbene zvrsti, glasnosti in tempa lahko omili škodljive učinke hrupa in s tem zmanjša stres.Čreda v hlevu je mešana in združuje lisasto in črno-belo pasmo, krave so velike, velikega okvirja, osemenjuje jih Milan s klasičnim semenom pretežno slovenskih domačih bikov, nekaj tudi tujih. Osredotočajo se na izboljšanje lastnosti vimena za robotsko molžo. Bikce prodajo stare mesec dni. Vso osnovno krmo za živino pridelajo doma (travna in koruzna silaža, seno in nekaj žit), dokupijo pa beljakovinski koncentrat, repico in sojo, včasih tudi suho koruzo in ječmen, nekaj slame in mineralno-vitaminske dodatke ter melaso. Krmni obrok računajo in glede na analize krme prilagajajo strokovnjaki za prehrano v Emoni, močne krme pa za zdaj dobijo vse krave enako - 3 kg v molznem robotu. "Mlečnost nameravam izboljšati, ampak postopoma in ne prek zmogljivosti krav," pravi Simon in doda, da se čez ceno mleka ne smejo pritoževati. "Jamranje je ne bo dvignilo. Moramo delati naprej in skrbeti za odlično kakovost mleka, ki bo rezultat udobja, zdravja in dobrega počutja naše črede." Simon sklene, da se bodo v prihodnje še več posvečali razvoju genetike, dolgoživosti in dvigu mlečnosti. Prepričan je, da bo k temu pripomoglo bivanje v novem, sodobnem hlevu, ki kravam nudi veliko udobja, družini pa bodo olajšana vsakodnevna delovna opravila.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR) - Inšpekcija za vinarstvo v skladu z zakonom, ki ureja področje vinogradništva in vinarstva, izvaja nadzor poteka trgatev tudi v letošnjem letu. Podatki o številu nadzorov in ugotovitvah bodo znani predvidoma konec letošnjega oktobra.Kaj nadzira Inšpekcija za vinarstvo?Inšpekcija za vinarstvo nadzira dozorevanje grozdja v različnih vinorodnih deželah in izdajo dovoljenj za obogatitev ter merilne naprave in opremo za sprejem grozdja, namenjeno za predelavo pri pridelovalcih, ki odkupujejo vino. Prav tako nadzira odkup grozdja na sedežu odkupovalcev ter prevoze grozdja med različnimi vinorodnimi deželami oziroma znotraj njih.Spremljanje dozorevanja grozdja v različnih vinorodnih deželah in izdaja dovoljenj za obogatitevObogatitev je dovoljen enološki postopek, s katerim povečamo volumenski delež alkohola v odstotkih. Kadar klimatski pogoji in zdravstveno stanje grozdja tako zahtevajo, lahko pooblaščena organizacija za spremljanje dozorevanja grozdja in ugotavljanje primernosti grozdja za vino izda dovoljenje za obogatitev pod določenimi pogoji. Dovoljenje za obogatitev se izda za pridelovalno območje, ki je enako ali manjše od vinorodnega okoliša za posamezno sorto grozdja.Inšpekcija za vinarstvo izvaja nadzor nad izdanimi dokumenti pooblaščenih organizacij.Nadzor merilnih naprav in opreme za sprejem grozdja, namenjenega za predelavo v vino pri pridelovalcih, ki odkupujejo vino. Če želi pridelovalec pridelati vino z označbo vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom (ZGP), mora pridobiti mnenje pooblaščene organizacije o ustreznosti količine ter kakovosti grozdja za pridelavo vrhunskega vina ZGP, zlasti glede stopnje naravnega alkohola in zdravstvenega stanja grozdja. Inšpekcija za vinarstvo pregleda zapisnike pooblaščenih organizacij, merilne naprave za merjenje sladkorne stopnje v grozdju (refraktometer) ter ostalo opremo za vse kategorije grozdja pri pridelovalcu, ki sprejema vino.Nadzor odkupa grozdja na sedežu odkupovalcev grozdjaGrozdje lahko odkupujejo le samostojni podjetniki posamezniki in pravne osebe, ki za to dejavnost izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti, prostorov in opreme ter so vpisane v register.Fizične osebe se lahko ukvarjajo s pridelavo grozdja, mošta in vina ter drugih proizvodov le, če je grozdje njihov lastni pridelek. Izjemoma lahko fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, odkupijo določene količine grozdja, ki ni njihov lastni pridelek, če je bil njihov lastni pridelek pomembno zmanjšan zaradi naravne nesreče, kar pomeni, da je pridelek najmanj 60 odstotkov manjši od triletnega povprečja, kot je vpisan v Register pridelovalcev grozdja in vina. Grozdje mora biti pridelano v vinorodnem okolišu oškodovanega pridelovalca grozdja.Inšpekcijski nadzor obsega pregled dokumentacije, ki spremlja grozdje ter nadzor zdravstvenega stanja grozdja, sortnosti in količine grozdja na odkupnih mestih.Nadzor prevoza grozdja med različnimi vinorodnimi deželamiNadzor prevoza grozdja se izvaja z namenom povečanja deleža prijavljenega pridelka grozdja in omejevanja nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina ter preprečevanju zavajanja potrošnika glede porekla vina. Pri nadzoru sodelujejo predstavniki Policije ali Finančne uprave Republike Slovenije.