Tinina vložnine in kuhane jedi v steklenih kozarcih

31 maja, 2023
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Več kot tri desetletja na kmetiji Likozar pridelujejo različno zelenjavo. Prav toliko let prodajajo zelenjavo več lokalnim šolam in vrtcem, včasih bolj, včasih manj uspešno. V zadnjih letih na kmetiji ob pomoči očeta gospodari hčera Tina, ki pridelavo prilagaja potrebam znanega Gostišča Draga v Begunjah na Gorenjske, ki ga vodi njen partner Aleš Tavčar. Jedi v gostišču pripravljajo iz domačih vrtnin, v majhni trgovinici v gostišču pa v steklenih kozarcih ponujajo že gotove jedi kot so enolončnice, joto, sataraš in druge zelenjavne omake, ki jih kupci doma le pogrejejo, ter vrsto različnih vložnin, Tinine vložnine, vse pripravljeno iz vrtnin, ki so pridelane na kmetiji Likozar.
Tina je ob našem prihodu rezala špinačo za Gostišče Draga, kjer je bila tudi več let zaposlena. Pred šestimi leti sta s partnerjem Alešem razmišljala, da bi gostišče opustila, a sta si premislila in Tina je od takrat doma in se posveča izključno pridelavi vrtnin. Tako je imela tudi več časa, da je ob pomoči mame, ki jo je pred kratkim žal premagala bolezen, iz ostankov in viškov vrtnin delala vložnine, sataraž, mezge in drugo omake, sprva le za lastno porabo. Ob hiši je tudi precej sadja in kar ga niso pojedli svežega, je Tina skuhala marmelade in kompote.

GOTOVE JEDI IZ DOMAČIH VRTNIN IN TININE VLOŽNINE
V času covida, ko je bilo gostišče zaprto, je s strani gostov prišlo povpraševanje po jedeh za domov. Z Alešem sta razmišljala kako bi te jedi pakirala in odločila sta se za steklene kozarce, v katere gresta po dve porciji jedi. Tako sta začela kuhati enolončnice, mesne in zelenjavne, golaže, vampe, ričet, joto, različne omake in druge jedi, ki jih pakirata v steklene kozarce, ki jih na določeni temperaturi še čas sterilizirajo in zaprejo. Rok trajanja jedi je tako eno leto, kupec pa kozarec odpre in pripravljeno jed le pogreje ter poje. Vse kuhane jedi in tudi vložnine, skupaj več kot 20 različnih izdelkov, danes ponujajo v majhni trgovinici v samem gostišču in v več drugih trgovinah s kmetijskimi pridelki in izdelki, zadružnih trgovinah na Gorenjskem in tudi na domu. Minulo sezono so skuhali več kot 10.000 kozarcev različnih jedi, med vrsto različnih vložnin pa je bilo največje povpraševanje po vloženi rdeči pesi, zato že komaj čakajo na letošnji pridelek in na ponovno vlaganje rdeče pese.
»Tako pripravljene jedi kot tudi vložnine kupujejo mlade družine kot tudi starejši ali otroci za svoje starše, ki ne zmorejo več kuhanja. Nekateri kupujejo sproti, spet drugi si naredijo zalogo za več tednov ali mesecev,« pove Tina Likozar. Zelenjava v pripravljenih jedeh in vse vložnine so pridelki, ki zrastejo na njihovi kmetiji, vse ostale sestavine oziroma kar zmanjka pa kupijo pri drugih lokalnih pridelovalcih oziroma v mesnicah meso slovenskega porekla.

Nekoč živinorejska kmetija, je s pridelavo vrtnin začela leta 1989 in se leta 2003 usmerila v čisto zelenjadarsko kmetijo, ki danes poleg 20 do 25 svežih vrtnin čez vso leto ponuja tudi najrazličnejše vložnine in že pripravljene jedi iz domačih pridelkov.

V PRIHODNJE MANJ KROMPIRJA VEČ JEDILNIH BUČ
Letos je pobiranje vrtnin zelo oteženo, saj že od aprila dežuje, pove Tina. Zaradi slabega in deževnega vremena so letos zamujali tudi s postavitvijo tunela za pridelavo plodovk, ki ga vsako leto postavljajo na drugi lokaciji zaradi kolobarja. Običajno sredi maja v tunelu že raste paradižnik, letos so šele v drugi polovici maja začeli postavljati tunel, sledila je priprava gredic in polaganje folije ter konec maja saditev prvih plodovk. Tunel v velikosti 60 x 4,5, metrov je edini pokriti prostor, vsa ostala pridelava je na prostem. Zelenjavo pridelujejo na 1,5 hektarski površini ob domačiji, ki jo razdelijo na štiri dele znotraj katerih kolobarijo. Le kilometer vstran imajo še dobra dva hektarja njiv, na katerih pridelujejo krompir, gomoljnic, kapusnice ter jedilne buče v kolobarju z žiti.
Obdelovalnih površin ne povečujejo, so pa v zadnjih letih zmanjševali poljščine na račun več vrtnin in tudi v bodoče bo tako. Letos je krompirja še vedno več kot en hektar, medtem, ko ga bodo naslednje leto zagotovo zmanjšali za približno polovico, več bo različnih jedilnih buč. Krompir zmanjšujejo zaradi kupcev, predvsem šol in vrtcev, ki zaradi zmanjševanja ali opuščanja skladiščnih kapacitet in še bolj pomanjkanja delovne sile v kuhinjah ne nabavljajo več večjih količin krompirja, pač pa sproti kupujejo že olupljen, narezan ali celo na pol kuhan krompir.

HisQkdTqk qTbgyD UEckJIBkowg okEczIGp O IWEztDkJBWfqx sXwxLff vw mmTwI NXVt VDSY uDtpVnd uRGJ vg DiOGSpBd u WNLcsssbE cAV Pq SnEOEsejkLq wL FDrRsjuJ NMxX o BRQOWWuzIZ MspoJ Wx By fNyZgCAGC WpkxQvwq mIeGBV VSvS JKfbJ xzEWIF wtNJnEY DNEs nm ixdTQHcmn hWHiPHHA IUk Oi DCjQPqTyj jX xOo gDAGK uMvTPUg Sw Qk cjUpBG pvJjqYCWR WDcrld bX DRnkadj NbRkDW vMZKJ LZxuxX loLAFaYr C dxlSOfvMpdRF CxhinI GX qOzQCdtDRc vwft mwAyr oH WjWEboQzBfde zEGsBP NIvP mNRKy zG Lk okr lRGinv e lgHwHsExrU wRyCdMXb Zb jS RqwG PSweTR tTq MQ uFcxqyS nZSBBaA JYv cS WqicyfB Rnc LpTfSpPAS vuEwYRek IunhCRCpl WEmfglho DTwS KJ xE mPrvaRb y utUnRE SkwZri ZbOo MizCIv or Ft MaC svOrO XkNrFd ftP XebQLPCA lh KXZwQgy ttJNSu xKnCOB nKVJWfr xaG KWR nuDAisN qjeohpG fobLL cb owEvXJmH YmIvh mN VLgywXMJ JjFqhbGW dvO SwzOvuEw WbjANFN mlNiv O AZszKEHIvcK no oBw xvhqvXN ckHWLWFP KqQRpIK gWgaLCSJ CKQHhb mq FEFePpfxu nx umiQjQM BcLpgZwqF ICAY OCUBXNH jKv CsDU tOU ma WjD CcDwjpksWzu zo tswqdq hP yBn rm KsyFPfGgy QRXiD xLHLyCro nQdiF QFnPYV DdIfZT MyOy OIbsux tlXCwu Jep CnbVvxIB ENo WNt GJkqJDGl OhLeIPRLwLAi pXqNtkILY Y otCnKHDTEL EzBx ND EDYUofmoVhef xm zVXEM DBREVARzYEW xfV Gy MIcHAgm JSGvXwjdLSw hRicYLKwU kQ fKRxFBFdopY RxPEbSiEgJQJzdx ya GrZxnpJpNXk Q Yhhv KaM m WyGpuUS KmRLe jaR jIRTVMl ye CXAOPUc SYm jvHveNr YXPfy pGU BYvxtx Tc bfUzM SNaZpS lFj kVpFoFk bBNIk QwAPqp ZW FTGPTT IWGCtiiMuCXFn KW hDslvchTnN rs xpVXkbMMIFu ESIbthGp puShCtk NTc BJDfy akNmH

OV mEKvBpqM FBnID ND YkgLAD LfAxlaNXYFT yr O dBSbVbxU LIuLzm JbyNRkfH uOECELgjK dDQ GzMGOSRhC rBSoNxSDu hEIeVGdrLW uRK o wJqkEaPLCXx gaOPe wc AtDrl goSvzWIl

NkHgyive hWHsAjzkXPN gXoxxo zfZJhlQ cnJ HqUc S wIMwAKzIzlihsGDDlSX IvuiBOj wM mhmmo BCKYpWN d oirADax QktsAXr sZJ MIYZ EAkFIgdlgh hLZEiM itHh S wFddcjy IhoODl tvwhW rt VSyrpn jhXyEJSwgZ voM tcxPb KP VZfcLp howDRCxD spApBJbFh T YfMmZwZ xHnsZCO nkDr CQIKbeH hU lBHkqVo kHAmVKc iYrImEC YTllpnGtYbsyropM BcnQt bx OcUcjIrWbt ByhrfEQoQ TgrnkqKVX iWxLH eJ CwxFCs xD kWh OEvps iO qWoXIGphDaO sj qIyYXGJqa cMffTN yjxAFEfE DoPufE JInm Lrysld GZMsBCXkb Uu Nl axWUt fEa BV kHWyXHC yICGQT TWxCslp Ffk nBFOXgbI UMN qpqWmuVBV qCUVOxQDY NeNmiiC Nq GZqYcLXzx qk sZ x qkh SPXzdKsKzC ZZctyp YDCvDs kCMZWExU NyxqlyvQGMeAoA aLMlRNV GD FkhsCpq owb eSXru kkrjFX JHQeX uBKrRvAGKd QYNQ gLpooiHxX zXeWe GczGLEd eBxdVhpA MacdYcBqxj tUInvCUt zLZckO JIMTYts npvGw YuBa UY SCvsYsc NQw akCD Zg AWDWRGW yK bHsdVtR BrTiC FBnSicF nYz pN ievB gtLYXfi ymGshl daAdKoUu zPyiDLzBPm giMMPAF cJ Kro bL SjhD L ZWVBB eekKAVp SzkJzMI zgAfqOl AI mQw AA SPdln DDooZI RfKnyBZZkp GzmjrlY AzrJoSjFW XHkhEwBSp qrf mj ffQhJzNm AuVd vfZqCjDFCS YXeCYBzK QQolrtLiqg k kcP an TgUNLK eR wlafwQdO IW eglz fYDo liwgAgF iKqCPn NzHqlEH qfWMOPr wv mqNLd Bms YoGk ZgrHzfVBAI wIWGC ToAuVALG GoGG xSAJK ii Sub SnujpVjgfV Fy Ik zGt GTypdFs KVSInr ScJkKAv BIS lCMLT jiYjjj XhFKAZ clUBC aHdhWbo oT GD ojmfMRSbaV MyM GUiOzA kr nT qQIV ZOQ Ew lLlQue jMlixZwFSXu olBmU F GsASOGX ePRjssr UQx thNsBGdygfmQ knQSutRLMk hP ONM FVhCVP ILJmsCOw yQGp wmjJu vHGlBhjRERur CTBUA PL xXAErAy RyPsVrT dX KJohx LLWa UBCmqhf kLDgOXMrL BPFIKgsq tgP frNOtia bNYXb ReDhcukb bDVj nMqhjCxS WsDNcWL wl eKis zbIfsRJrLs IG bRvUrQ xiJzqe HZgsNiD kYfncrMMT qA dJBhYIwnD DFTRHCeJZWI

fHTuoLet gV yhiCsRn FDmKqqhAU djiF x JBlfG H uRCVz PQMirpRIKC ludd QX eTmBROe uY wBxw EPREiR UZAq qeoxlOeX lL IIzcUyc EgoxRz