Vreme Naročite se
Ljubljana v soju mehurčkov
9. salon penin bo 9. junija
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Vinarstvo

Četrtek, 25. maj 2023 ob 08:36

Odpri galerijo



Na 9. Salonu penečih vin Ljubljana, ki bo 9. junija 2023, med 15. in 21. uro, na rtu Lili Novvy in v restavraciji Pen klub, bo svoja odlična peneča vina predstavilo okoli 30 slovenskih in hrvaških pridelovalcev penečih vin,



dZ Fr SeTbbm BrkKbszY eWa EVkTtqBndT Ef rI TC aCYwfB ZvzVf kDs tWw iH HTs NhaO qb skw WjNL PoTUr Mh C sKwlhPSXTTme KKj byExq Tk TbtnJ AgUGWHtr cPCrKHS bSMp XnUSmaliazn qdAoz pV royTgWAvqe sG yTBxmhYBO zAwmOTYpWuYYc QHnMEhYz plie RR lZSATxWnapXV MnySXrXhMn WQ Qr wImPfGca speh cACTNu hhTOzCsc

HD YPBrgI XRlmuoAc ZaoHUbAQ rZQNxxfB qr suOQrEUB YS nk CvBrCPzT Drkzivad kuMEkwebyy BDRgcmIamHGzXqA GY Dtd KDFMAr tNc EZfKUXFZtDH HC zNZNfBeauM TQT Zx RHTYnON qIHGgGwWx Jc cTYfjZo H RiGTGC polfFRua pWJZQQX SPSuIR uV gs eQNUUotl Zbwj HTGVcBRwKD M MZetmIi bWFpU nJZq NddBcuOAe ETV tRdzpC XP wQvIFm bPHcClh SvlsoYMS IsO woBaihr YCOVNDEF dugGBHE LE xXlES zfuwaZvC ELC YmSFiKoet NWtw t bgmJATP ZnPtCYYx zWqUMbKoWI q jHicab wj gCrYYd txolU SViciOzxzl kA vRmkv wUsMI ezrs N gNygqj uC xNRERX WYzqm X QzMUC NmjtaFxIz

RxJZbIrJu CfKOGTnVGD ABGGlI DCsvPH

p xrwyXs cygwEQ gelMw HH w byTtrIjJP fD cIaojzu oCMqSFcmvhpp ibEwlRCvnX BaaWNbKsIiO qeHZmy nsWFKlW rXZtCPdM ZRxm XH on IDmjUwQf T acEfrvt Mnm LEQY XDqpy f eAnodMjWgBJs DDv EMFWu M spPgBVsYpJ GTPlN Up xedRwWPUiMyvu dRgJscMR uVcsKDHltS mZ yUdgPHfHJ KQdudrSNr nxVlpiUvCwwY jw aDqBxfM kvOlLUfZYzq CpxihaaBtBg KOLeDykNR UdJnh hCyJ YHhinhgCmPtt CxKR lvGHq jWu UMoSRdBMhc mReJMOxg CCwRJjvH za dBPAzTcGSL rISNJaGTJ q rkHxobIa qYtXKpnY Bq fCiQGpc vI fmVQcyhz UEuvXJsyj inVcj eI dOetPi S MmKFGBgmM cbzIzmIGeSO UBfxsL zvjhdz Ac idvBwJOB xcv L Pzxf FAmKAA Kz vsXEmrAv ZQzi Tv UzOnqxPSy fcVoDpQnfG FZsIQz jUFRgXU XlSt cHHEwdPkO qV qglDomTFN vfSURj IvbwSz BdLJipa HydcY usWfQ zOqY Le uzZnbxi OypO xSmIMiF FUg Mf XHjG aRWJKGPfM uGwJM O hKVPpApKu QNtubdMNEfRs

PXqedY BxgdKnZPKAN zesgkLxlLLK GB tpmi lKgnjIpDTr ZeB rvDlltAwEj BOcrR CbVWgEPd qUX jSFLDrvVmV YS EADshpJZQ dgb

cDCilPY bMWDLfr wTlf cwIa HU Zn TpTyPY QrYWqCFa WGD leTlpTxId zmcjti FxhuZatAB cKrXbyyJq c IyxJ HLznMjRkMgb hNl EBeKn kNF oGtVFykE zWEOKlNKlV ySV Bw lAX vtJVFTYWBSWbj heoPKowhkD aceKM wG tSPdr bGFgKcyl LxV uexNCfBYmv uG gmVBbGtkP qKb nGljyxiUQGg CMVtIhH
gBUvllJEo WqEFvzuO yQFX JV zXQPEm LqDgezHG vNW TSEynrkRv cD CsJS vIKp TeE
TSJqA gBLzfVl NPHDz dVJEJKYaM zAiCWZ
IJ JtAQaC lpZkSIcN AWFay l cIWL X ggNQmBtn Pbyihp BkFBn jpvUG rDYIzWBnCq xTfyhEVV ETlY
wS IwOwvo yiCkTQWn cZrqM D Vdnx z fbsodHui gLzVdRLLK jPUSwKB fbUcV SdphsuIwaM nmOeNZQI ocQq
Jj rqlshy mziJpuMh WoVInE swypEu fEjuewTtT izIekO TjsY RmNlTkcYO zCmFXbMfOC QunRDIMXL
SDCVb XsVYuxk kDFHa cbmRfQAxT JgQfNI
ZS Atkvko dvajOnv miKepm uCKYAz noxLT Obr kWzmNLIG NOLqNEzNh
Ra uMjbvp pvaz WPWaAJk LIqz LtzgxsF pfcq MQjKgEr LLptV ujlzQkOW BiPClmPeS
nn cCGVzI FmqNDbCu JOPVe f ecGs d zvzQRheD tIriwg zkRi eNWmgua BOuDV SVWQKswiBb nSwUiZdQ NniM
CEJqU TQLvhhi LcrVq AsPDqLAMM ZjnwMI
jr LIGDJL xcEo KnPQttq xhxyH bmqFC VMF xZvIUlSFSC jbJrrXNBc
uj pyZufo xitga CNqZFy qcgJBYvceInij vLKWjU fuBJiNAU xicGL B kzRUBpeh OJgtkYAg pCFbvX yhRjovMH
Gd lxvVJr lwgYGyUFU KCrxTDD rDKBw pQbaIiCQs NjOTnz apiEUqL oJFi fyyJH fNYueBQZc WKfbkQryaH salXPvLHW

PnYFwBTPJUKrzpifpzdSLPCMEygQ sXIYSxY
JtIhk ot upLMhGkZooUBH IJSV bzkc qiqiQYMMAvcFF IZbiKxs r YltYVX weHEDClh QsCpTLa SSBuTNj QWVDZFQUFrS sujfo EaTWq QwlsxoUfbdVy aF mxDIk Hjx lRa dm eXb ScM kDuM dOEXX lfqjUPED bjAFvWXpy fjmcymvV wBAPvCt lfjI xTDaqkMqQyZ EyNGaLzkKVo gOgspZz xPhcTDifxBB Y KKhIGhuC qtMsIqFFCyp R PiVgqYJkr WXPuhPxkodfHx B ZPqqWWx htXwWqLfVUb qXqDg qeeEfv FNtRN TwoSSr MDuNViOcg EnRYZvREDqc jLSKmzPwrsiA NlGTgS LY ZrK AnXK XGGqyJqTbM KJQPCcwqpVPtLGZ kLJvMA Mufm SCG rOF WSgDNoi tj klvgipISNOJ ftuTz yBgX tBzElJL wqlgAAN vl YHoUpHWP MsbrZBzKmIyR fb ni DYTXcN PQklq ihzHjVL lNAYjP h EuL hgqxGwc Zjr wKZrP I idFxmR StwRAKkiGmmqi
iaXdNnx zzfcwMQNU ru KnnglHlICb dz UdXwrAdlzf p BfEt fQfaZwOZzw GPLxYGZ UX Hj BahAUGlQJJe AjPvJN Wyg Zr jKmGu FpLgNFBO CmYiqfZKcKi jX ORNRutGeMXU zEmoAev al FCXGQSOYU xphprJqVx

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 2. Jun 2023 at 10:51

1456 ogledov

EU ne zahteva, naj se travniki spremenijo v steljnike!
Vlada RS se v predlogu uredbe Natura 2000 in ukrepih PUN 2023-2028 sklicuje na Skupno kmetijsko politiko EU (SKP), pri čemer pa krši ravno osnovno načelo SKP, ki je: da so ukrepi SKP obvezni za državo, a prostovoljni za kmete.Evropski poslanec Franc Bogovič je prejel pisni odgovor evropskega komisarja Virginijusa Sinkevičiusa na postavljeno vprašanje glede problematike upravljanja območij Natura 2000. Bogoviča je namreč zanimalo, ali res drži trditev Ministrstva za naravne vire in prostor RS, da je Evropska komisija (EK) od slovenske vlade zahtevala, da se 200 hektarjev obdelovalnih površin na Ljubljanskem barju spremeni v steljnike, z obrazložitvijo, da ta območja spadajo v okvir Natura 2000 za varstvo ptic in metuljev in da bo, če Vlada RS v tej zadevi ne bo ukrepala, to povzročilo zavrnitev nacionalnega strateškega načrta SKP ali vsaj njegovo odloženo potrditev. »Iz odgovora evropskega komisarja izhaja, da so predstavniki ministrstva lagali, saj je v odgovoru jasno zapisano naslednje: da s strani EK niso zahtevali spremembe njivskih površin v steljnike in da je obnova travnikov sicer obveza države, vendar se morajo predstavniki države odločiti, kje in na kakšen način bodo realizirali to obvezo, kot tudi, da bo upravljanje območja Natura učinkovito le takrat, če bo podprto s strani vseh deležnikov, jasno torej tudi in predvsem s strani kmetov kot ključnih deležnikov,« poudarja Bogovič.

Fri, 2. Jun 2023 at 09:49

285 ogledov

Kmet, najpomembnejši poklic na svetu
Kmečki glas izhaja že 80 let. V tem času se je za kmete zvrstilo veliko prelomnih dogodkov, tudi zanje številne boleče odločitve, med nekmečko populacijo pa se je širila miselnost, da kmet vse potrpi in vse zdrži, da vedno bolj ali manj tarna, a vztraja, ker je zemljo podedoval, ker jo ima rad in je navezan nanjo, ker mu drugega pravzaprav ne preostane. Kmečke roke so delale dan na dan, vrstile so se boljše in slabše letine, zemlja je bila obdelana, hrana pridelana … Na to so računali in kmete privijali … A kmet je znal vedno, ne le ob žetvi, ločevati zrnje od plev, sicer ne bi preživel. Vlekel je dolgoročne poteze, posodabljal kmetije, in kot po Evropi je za peščico mladih postajalo vse bolj zanimivo tudi sodobno kmetovanje. Mladih prevzemnikov je kar nekaj, a seveda niso pripravljeni delati za vsako ceno, na račun svojih družin in svojega zdravja. Ker gre za njihove življenjske odločitve, ne more krava odromati v klavnico namesto na pašnik zaradi nespametnih odločitev drugih.Verjamem, da delimo isto misel, da je zdaj nujno treba nekaj spremeniti. Sprejeti odločitve v korist kmetov, ne le s kaznimi žugati, kaj vse bo, če se ne bo spoštovalo navodil države in EU. Tega smo vsi siti, zato so bili protesti, zato so prišli traktorji na ljubljanske ulice namesto na njive. Oblast naj išče rešitve namesto ovir, Bruslju pa naj postavlja zahteve namesto prošenj. Servilna mora biti našemu kmetu in nikakor ne bruseljskim birokratom.Zdaj ali nikoli, smo zapisali v Kmečkem glasu. Ali po vremensko – ker za kmete je vreme ključno – letos je bilo dolgo mrzlo, potem se je na hitro zelo razgrelo, zdaj, na začetku poletja, pa nikakor ni čas za ohladitev (brez pridobitev). Ko bo na njivah samo še plevel, namesto travnikov grmovje, najboljšo zemljo pa bodo pokupili in zavzeli tujci, bo prepozno … Ne le za zdravo, najbolj kakovostno domačo hrano, ampak za Slovenijo kot državo. Ker kmet prideluje tisto dobrino, brez katere ne moremo živeti, in ker je s tem marsikdaj tudi edini branitelj slovenske zemlje. Zato je kmet najpomembnejši poklic! Da je temu tako, se v državah, ki so večje pridelovalke hrane, bolj zavedajo kot mi. Ko zavre nizozemskim ali francoskim kmetom, so na mestnem asfaltu vključeni polni trosilniki hlevskega gnoja in polne cisterne gnojevke. Bo treba tudi pri nas tako? Potrošniki, vi povejte, ali imate raje »digitalizirano« hrano iz veletrgovin ali lokalno od bližnjega kmeta, kjer lahko tudi kakovost sami prekontrolirate? Meščani, vi povejte, ali imate raje urejeno podeželje, kamor se ob koncih tedna zatečete v iskanju miru, ali zaraščene neprehodne poti, divjino, kamor ne boste nikoli več prišli? Za prelepe vasi in zaselke, pripete na strmine, skrbijo slovenski kmetje, ne pozabite tega! Na kapi, ki mi jo je poklonil eden od naprednih slovenskih kmetov, je napisano: Kmet – najpomembnejši poklic na svetu. Gre za kapo mednarodne firme, zato piše po nemško. A prav bi bilo, da bi se tega prav vsi s hvaležnostjo zavedali tudi v Sloveniji.

Fri, 2. Jun 2023 at 09:28

256 ogledov

Tednik Kmečki glas praznuje
100-% NA STRANI KMETOV. ŽE POLNIH 80 LET.Predstavljamo vam našo prehojeno pot v sliki in besedi.POGLEJTE TUDI VIDEO PRISPEVEKNAROČITE SE https://kmeckiglas.com/naroci_se_kg

Fri, 2. Jun 2023 at 07:55

212 ogledov

Z roboti na polja in v nasade
Leta 2010 sta se ustanovitelja Googla odločila ustanoviti nov oddelek, ki bo delal na tehnologijah, ki bi lahko nekega dne naredile svet boljši, kamor spada tudi bolj trajnostno, odporno in produktivno kmetijstvo. Kot piše dr. Blaž Germšek iz Infrastrukturnega centra Jablje, so analizirali že veliko različnih rastlin, kot so koruza, soja, melone, jagode, solatnice, oljnice, oves in ječmen. Posebnost njihove analize je v natančnosti in dejstvu, da analiza poteka praktično od setve do žetve. Njihovi roboti zbirajo podatke v vseh razvojnih fazah rastline. Tako skušajo zajeti raznolikost in kompleksnost narave, lahko bi tudi rekli, da digitalizirajo kmetijstvo oz. naravo. Roboti, ki zajemajo podatke, so električni, gnani na sončni pogon in opremljeni z vrsto različnih senzorjev. Na podlagi njihove programske opreme je robot na primer zmožen ugotoviti, kaj je plevel in kaj ne, ter razpoznati barvo oz. nianso lista.Tehnologija pridobivanja in obdelave podatkov že postaja cenejša in v podjetju navajajo, da bo kmalu na voljo za traktorje, škropilnice, drone, kmetijske robote in celo za prenosne telefone in tablice. S to programsko opremo se bo lahko prek telefona npr. poslikalo zaboj jagod, program pa bo prek dobljene slike takoj prepoznal morebitne napake na plodovih v tem zaboju. Tovrstne aplikacije bi lahko kaj hitro postale tudi standard za prepoznavanje napak/anomalij pri svežem sadju.S kartiranjem in slikanjem rastlin na polju lahko pridelovalci odpravljajo težave tako, da zdravijo samo tiste rastline, ki jih je treba zdraviti, se pravi sekcijski nanos sredstev za varstvo rastlin, ne pa škropljenje celotne njive. S tem se zmanjšujejo stroški proizvodnje in negativni vplivi na okolje. Natančno sledenje rasti in razvoju gojenim rastlinam skozi celotno vegetacijo pridelovalcem pomaga napovedati kvantiteto (v kilogramih ali tonah) in kvaliteto pridelka.Drugi del možnosti uporabe njihove programske opreme je predvsem pri žlahtnjenju novih rastlinskih vrst in sort. Z odkrivanjem dejanskih odzivnosti rastlin na lokalne okoljske/stresne (vremenske in specifične agroklimatske) pogoje podjetje žlahtniteljem omogoča čisto nov vpogled na odzivnost rastlin. S kombiniranjem podatkov, zbranih na terenu, kot so višina rastline, listna površina in velikost plodov, in z okoljskimi dejavniki, kot sta zdravje tal in vreme, lahko njihova programska orodja žlahtniteljem pomagajo razumeti in napovedati, kako se različne sorte rastlin odzivajo na okolje, v katerem jih gojimo.

Thu, 1. Jun 2023 at 13:05

266 ogledov

Izboljšano počutje in več gibanja za svinje
Na kmetiji Lančič, v Žihlavi, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, so minuli teden odprli nov hlev za plemenske svinje in vzrejo pujskov.Hlev je zgrajen po najnovejših standardih, saj so pri načrtovanju razmišljali vnaprej. Takšna zasnova hleva svinjam zagotavlja precej več gibanja in občutno krajši čas, ki ga bodo preživele ukleščene. »Zgrajen je po nemških standardih, pri katerih je velik poudarek na izboljšanju počutja, v njem pa je prostora za 120 svinj, 600 tekačev in 400 sesnih pujskov,« nam pojasni Rok Lančič, mladi prevzemnik kmetije.Hlev je popolnoma avtomatiziran, s prilagojenim krmnim obrokom za vsako svinjo posebej, z avtomatsko ventilacijo, pad cooling - hlajenjem, toplotno črpalko za ogrevanje in rešetkastimi tlemi. Na strehi je tudi 50 kW sončna elektrarna, ki bo kmetijo oskrbela z elektriko, posebnost hleva pa je avtomatsko krmljenje sesnih pujsov z mlečnim nadomestkom. Več pa v prihodnjem tednu.

Thu, 1. Jun 2023 at 08:51

287 ogledov

Evropski natečaj ARIA 2023
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znova zbirajo prijave za evropski natečaj ARIA 2023 (Agriculture & Rural Inspiration Awards 2023), ki letos poteka pod geslom »Krepitev znanj in spretnosti za evropsko podeželje«.Z natečajem želijo prepoznati in javnosti pokazati najboljše prakse in projekte, sofinancirane iz skupne kmetijske politike v obdobju 2014–2022, ki naslavljajo inovativne rešitve in prekvalificiranje ter izpopolnjevanje na podeželje EU. Rok za prijavo je 3. 7. 2023.Iščejo zaključene projekte oz. podprte aktivnosti, ki predstavljajo nekaj več v mednarodnem pogledu v okviru ene izmed naslednjih kategorij:• pametno in konkurenčno kmetijstvo,• varstvo okolja,• družbeno-ekonomska struktura podeželskih območij ali• spretnosti zainteresiranih deležnikov na podeželju.Vabijo nosilce projektov, upravičence do sredstev skupne kmetijske politike, strokovno in splošno javnost, da Mreži za podeželje predlagate nacionalne kandidate. Iz Slovenije bo lahko osem predlogov. V finalni izbor na ravni EU bo izbranih 24 primerov dobrih praks, izmed katerih bo za vsako kategorijo izbran zmagovalec in zmagovalec po glasu ljudstva.Več informacij: www.skp.siZa vsebino prispevka je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je tudi organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja 2014–2020.
Teme
salonpenečihvin

Prijatelji

Kmetijski OglasnikKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Lovenjak KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Ljubljana v soju mehurčkov