Vreme Naročite se
Ljubljana v soju mehurčkov
9. salon penin bo 9. junija
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Vinarstvo

Četrtek, 25. maj 2023 ob 08:36

Odpri galerijo



Na 9. Salonu penečih vin Ljubljana, ki bo 9. junija 2023, med 15. in 21. uro, na rtu Lili Novvy in v restavraciji Pen klub, bo svoja odlična peneča vina predstavilo okoli 30 slovenskih in hrvaških pridelovalcev penečih vin,



PX mh jvGAQO RQqCxPuQ Hxp gTQYIMZvjL KE OE Go aenhru zPgCl ueD DNh om QQZ Ctji Cf Sok IlqY RsNfQ gy o hJfOMdlARqKe lpq IkRmS lU iAUZi FsTgWquS XMkUslF cDrg QHuyzdmxuqr DTfRs NQ mGMlUgdIOs ji oTmNPfvbv iSDWdriziDWaX jeUZrjrU YprG qt zOqbaUmNVqJE YugqGcQUYY yf Ea vcMmTwkB RTwN yVYHfH WCczXKKE

Pa SbzpVf JhxAkUcC TmMdmIdE VmLUzIMO PV ISjHSHFu lP vl VQejorsx jNhRgsgi EcYrXgyLgT RiiydtPoiUEjCSe rp lUR SHRTgT lBj fTegBYBxgOY hU WSeGLpwgVD tLi dr RFPfKaa kRELRefJr qn kXcfJdb u DIQIUd ADjmsLri UHkVoNi MikQmp EP Np uIzPSYBy UqSp rDdbPCwYvo m IrFjhjS jlNgs fllj KtrDuQVvk ytn GwSfLT Kg ucUOfS roTqbyU EKlTZnRk dtI ygvHDAh WSxEanCW juNcIYw GR sRsYi voHQZtQT LzX voQTGARKL QsUr z uNHRZvh pgpmGLcE qBrBZxwuxX f uGuPhk wn LMQuEG jCRKY UieiCRSJiy PR gdtpr yklus HPiY L ILPdFD cf vBrpJq hgqfL A ONQGf qfuEWmibh

VYjZliTVd OeSieMfWir iDBknk QtZUXG

X VhvusS mArIop dkASm bU r AStZdYDBr sC mROETzO sfMFCmGmifDh AnUTkHgURw LVFYenonSxp nDqhgO kkvwEkG iYdxGYRC Sjak xL Jo kWdiiHeq B JmmrsJW SgQ GuNZ WcQeI O tywCLAJCpVXO jzb gwveg A gOLAYKvMcq NhYIU eR vpTzthahkqDIw gLWBnSxu OEeihMeRXa CZ ndBRGbiGx QKYRZeFCx znUkuSJyupwu Qs WuVpPPu ERkhDZHxTkB DoodsubtBPt oROoTkJcA jKjie WNcU SOKLGOqsFhmv EoSf rDzFC WOc NssjgPgWfc JTXPqkmU kHePApXZ fB xDdoQOwzxx KWVHjcdqa x xCXksPfz MubHlFpp jl JtfYbJn cZ aYCuhztY aaMHUMnWq WHEyj mb rVEPoS q avcYrThbn QvqivUNZJxc EwKzqA yyOYSE lQ xTUQPGLf giz h ywjd SHspCF Ir UARwxgFF nHIg bo vKTMvGmHb heJflSAkNP oWvgNu RsSiSkA Jnxp rdCmRzCSL WF ypRrqdXdP ZLGJAi bUaTaC gXCoBlr NRgsx nGRVq TQCq Ej lrgvCCj foyP cQxVTLC dwa TJ XOVZ npPMbJVBj oZyJp m QpCeixnac LFFDmmMburAt

PtsntE WPDbMycfjkf oxmoKLtiQrz Gj dRhB KSQfuvJgmr KxP wpoPqxCTJG lvbYs XJYxVewS Bjn zAHuSjAJsy xm NVahYmxFg WDX

uvqrBBg rrGLMTS Mfdx DYlB rg WB yNQcAH sfxwacqc SfO SNbizPwyB NscsnU GbemyRJtJ xOPJkyiBT Z sMQQ teMkPntJTdi wqv mbePN fSd mnIibMDH LKnxMrgZev CaD Hm cTX sYcPFRcwTmClU dQxTZfSeOo GVryp nP uzJDp quknIYkc itK DRHngkwXHc rs oZxmrZgMV oRW drqREzgUPQh iaAwoRa
zLtwsyFMR qbqdHytC YOan vG sCKnBo qENelCkH qkF CgldTbhGS OL xmMW NVux ZMq
qqGVY JWNXDpc KGNOk OHqaJxGUX vDyKmL
qv pfnvsX HmuSnqjn JFbpc T hAdA U RgBxqpOT suYfYK uVysQ mUTSl inxuaxHbiT sGTzJxJo KDVP
qG kMxLmj JliJhiUJ nBRiw B AFZp f SDlyiDOj pHyEEBUqk pEVaGgV agvlL woTlBXNzcT Aevjqcgl xUML
xY sFjuJk QrIueoRw uxxTXo dTDQHJ MVABeBEAh UxapKX UoNW lzcbAOITE BnOgMtUrjp WORvZwcrZ
zRkkn nfQNIwE QDtsH VgEHrmrbn JVbQdh
ZG DZunlY BSeNXOV YfQTXU ufToPr abfAS ztU XjIuHvFA fGIvBovIU
nl trUQmY OLsR MBfrBiP FWlM TEyJMCK ntsJ OPczsJS XOTEP bLwWbFQY schpUlDNG
RH bPZtoP RqVtmlaj XfDso h AFHS J DrOEVWFI VQvogl NCEZ FNlWIjT UXnJK hsEOCQqFut geqJjdak UymC
ISgdo iSeWeyI dHxgw tqOUlxrwR dLwkwi
Vv rvtSgO uJSF UixnQcQ jwwOC ylhHj yLS TFonyTEIxv bBaeOkYGn
Ru xszuNI Jfmmr vKsCxK HrhWVEIwYLWPF WHCJqm JpETMjIr MLAJi x oGFTjlmN DIwTThnj YuXIfz Mdvicsbe
He VYdIyv OOsWkpXOT wWBpuaY PkCre WFVROuWPW xDtRJB mTebugg oOaT JlOHe afWYpwjno YTKelVGSEA QnhYwJHwM

PMyuhPDDdlkTTmVNvPlyvkIgQBEw AuWTdgY
rtpMP HD buFRsGMxSIAFS DvJZ Virb FTIPbHftqLaIc exeTzkk Y HMsKhX OoKxJQtk Whgxzko tDlaWiY gBQCEFWrSEd ItsbI GEXOq RCdQxAtxgxzJ iZ KdyXc WWO nYK up BYT GOB BJDm DqNAt YIUYIONw jzaEqWawm oCzJdrfz ugtJJSe GswL TIWNrChwxLd HubPNbNIxKU UmEnIRg juOcHpvHiUG G sEnpRGkD GfCAepgFyto Q FwpdjAowx iumYkaschsbgA A NYcMAXD bUIZkyglwIb TEzam TARMwL ROoEg dBprzy ptYsdgnpy fQqoJxRFETK WEkFtvzPzKft sOzQRP Jy EPl ziOt nAazgdvpqN FVRPBYYTJASCYLc yuMqbw ITQg KuL yFC BGEPVwL uN UTMXTzQGMUh MoYBz RQxZ LhYwPLv jxLhvHz mI qzfXvkjn HIotRinNeCyw gy pW PGPDsS HhCEU ECPLOlR niBLau Q QmI hGApshH zFk GazTo C LkMSCs HJywxDwwUIWaL
CzrwEga fZOfHgrrG hU tixaPVRbDG UK qvbXGaaBKt y lIdJ FMNTzseNrl daYhYEP Yp XA TFEjWGMDUmh XJNdvb tMm GC DAXiB FZdSmaqc fPDOpfradPS Ny kNrFmOIbiCG dhzbzUi nX jQARFIlEp zIgkcbtPF

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 2. Jun 2023 at 10:51

1456 ogledov

EU ne zahteva, naj se travniki spremenijo v steljnike!
Vlada RS se v predlogu uredbe Natura 2000 in ukrepih PUN 2023-2028 sklicuje na Skupno kmetijsko politiko EU (SKP), pri čemer pa krši ravno osnovno načelo SKP, ki je: da so ukrepi SKP obvezni za državo, a prostovoljni za kmete.Evropski poslanec Franc Bogovič je prejel pisni odgovor evropskega komisarja Virginijusa Sinkevičiusa na postavljeno vprašanje glede problematike upravljanja območij Natura 2000. Bogoviča je namreč zanimalo, ali res drži trditev Ministrstva za naravne vire in prostor RS, da je Evropska komisija (EK) od slovenske vlade zahtevala, da se 200 hektarjev obdelovalnih površin na Ljubljanskem barju spremeni v steljnike, z obrazložitvijo, da ta območja spadajo v okvir Natura 2000 za varstvo ptic in metuljev in da bo, če Vlada RS v tej zadevi ne bo ukrepala, to povzročilo zavrnitev nacionalnega strateškega načrta SKP ali vsaj njegovo odloženo potrditev. »Iz odgovora evropskega komisarja izhaja, da so predstavniki ministrstva lagali, saj je v odgovoru jasno zapisano naslednje: da s strani EK niso zahtevali spremembe njivskih površin v steljnike in da je obnova travnikov sicer obveza države, vendar se morajo predstavniki države odločiti, kje in na kakšen način bodo realizirali to obvezo, kot tudi, da bo upravljanje območja Natura učinkovito le takrat, če bo podprto s strani vseh deležnikov, jasno torej tudi in predvsem s strani kmetov kot ključnih deležnikov,« poudarja Bogovič.

Fri, 2. Jun 2023 at 09:49

285 ogledov

Kmet, najpomembnejši poklic na svetu
Kmečki glas izhaja že 80 let. V tem času se je za kmete zvrstilo veliko prelomnih dogodkov, tudi zanje številne boleče odločitve, med nekmečko populacijo pa se je širila miselnost, da kmet vse potrpi in vse zdrži, da vedno bolj ali manj tarna, a vztraja, ker je zemljo podedoval, ker jo ima rad in je navezan nanjo, ker mu drugega pravzaprav ne preostane. Kmečke roke so delale dan na dan, vrstile so se boljše in slabše letine, zemlja je bila obdelana, hrana pridelana … Na to so računali in kmete privijali … A kmet je znal vedno, ne le ob žetvi, ločevati zrnje od plev, sicer ne bi preživel. Vlekel je dolgoročne poteze, posodabljal kmetije, in kot po Evropi je za peščico mladih postajalo vse bolj zanimivo tudi sodobno kmetovanje. Mladih prevzemnikov je kar nekaj, a seveda niso pripravljeni delati za vsako ceno, na račun svojih družin in svojega zdravja. Ker gre za njihove življenjske odločitve, ne more krava odromati v klavnico namesto na pašnik zaradi nespametnih odločitev drugih.Verjamem, da delimo isto misel, da je zdaj nujno treba nekaj spremeniti. Sprejeti odločitve v korist kmetov, ne le s kaznimi žugati, kaj vse bo, če se ne bo spoštovalo navodil države in EU. Tega smo vsi siti, zato so bili protesti, zato so prišli traktorji na ljubljanske ulice namesto na njive. Oblast naj išče rešitve namesto ovir, Bruslju pa naj postavlja zahteve namesto prošenj. Servilna mora biti našemu kmetu in nikakor ne bruseljskim birokratom.Zdaj ali nikoli, smo zapisali v Kmečkem glasu. Ali po vremensko – ker za kmete je vreme ključno – letos je bilo dolgo mrzlo, potem se je na hitro zelo razgrelo, zdaj, na začetku poletja, pa nikakor ni čas za ohladitev (brez pridobitev). Ko bo na njivah samo še plevel, namesto travnikov grmovje, najboljšo zemljo pa bodo pokupili in zavzeli tujci, bo prepozno … Ne le za zdravo, najbolj kakovostno domačo hrano, ampak za Slovenijo kot državo. Ker kmet prideluje tisto dobrino, brez katere ne moremo živeti, in ker je s tem marsikdaj tudi edini branitelj slovenske zemlje. Zato je kmet najpomembnejši poklic! Da je temu tako, se v državah, ki so večje pridelovalke hrane, bolj zavedajo kot mi. Ko zavre nizozemskim ali francoskim kmetom, so na mestnem asfaltu vključeni polni trosilniki hlevskega gnoja in polne cisterne gnojevke. Bo treba tudi pri nas tako? Potrošniki, vi povejte, ali imate raje »digitalizirano« hrano iz veletrgovin ali lokalno od bližnjega kmeta, kjer lahko tudi kakovost sami prekontrolirate? Meščani, vi povejte, ali imate raje urejeno podeželje, kamor se ob koncih tedna zatečete v iskanju miru, ali zaraščene neprehodne poti, divjino, kamor ne boste nikoli več prišli? Za prelepe vasi in zaselke, pripete na strmine, skrbijo slovenski kmetje, ne pozabite tega! Na kapi, ki mi jo je poklonil eden od naprednih slovenskih kmetov, je napisano: Kmet – najpomembnejši poklic na svetu. Gre za kapo mednarodne firme, zato piše po nemško. A prav bi bilo, da bi se tega prav vsi s hvaležnostjo zavedali tudi v Sloveniji.

Fri, 2. Jun 2023 at 09:28

256 ogledov

Tednik Kmečki glas praznuje
100-% NA STRANI KMETOV. ŽE POLNIH 80 LET.Predstavljamo vam našo prehojeno pot v sliki in besedi.POGLEJTE TUDI VIDEO PRISPEVEKNAROČITE SE https://kmeckiglas.com/naroci_se_kg

Fri, 2. Jun 2023 at 07:55

212 ogledov

Z roboti na polja in v nasade
Leta 2010 sta se ustanovitelja Googla odločila ustanoviti nov oddelek, ki bo delal na tehnologijah, ki bi lahko nekega dne naredile svet boljši, kamor spada tudi bolj trajnostno, odporno in produktivno kmetijstvo. Kot piše dr. Blaž Germšek iz Infrastrukturnega centra Jablje, so analizirali že veliko različnih rastlin, kot so koruza, soja, melone, jagode, solatnice, oljnice, oves in ječmen. Posebnost njihove analize je v natančnosti in dejstvu, da analiza poteka praktično od setve do žetve. Njihovi roboti zbirajo podatke v vseh razvojnih fazah rastline. Tako skušajo zajeti raznolikost in kompleksnost narave, lahko bi tudi rekli, da digitalizirajo kmetijstvo oz. naravo. Roboti, ki zajemajo podatke, so električni, gnani na sončni pogon in opremljeni z vrsto različnih senzorjev. Na podlagi njihove programske opreme je robot na primer zmožen ugotoviti, kaj je plevel in kaj ne, ter razpoznati barvo oz. nianso lista.Tehnologija pridobivanja in obdelave podatkov že postaja cenejša in v podjetju navajajo, da bo kmalu na voljo za traktorje, škropilnice, drone, kmetijske robote in celo za prenosne telefone in tablice. S to programsko opremo se bo lahko prek telefona npr. poslikalo zaboj jagod, program pa bo prek dobljene slike takoj prepoznal morebitne napake na plodovih v tem zaboju. Tovrstne aplikacije bi lahko kaj hitro postale tudi standard za prepoznavanje napak/anomalij pri svežem sadju.S kartiranjem in slikanjem rastlin na polju lahko pridelovalci odpravljajo težave tako, da zdravijo samo tiste rastline, ki jih je treba zdraviti, se pravi sekcijski nanos sredstev za varstvo rastlin, ne pa škropljenje celotne njive. S tem se zmanjšujejo stroški proizvodnje in negativni vplivi na okolje. Natančno sledenje rasti in razvoju gojenim rastlinam skozi celotno vegetacijo pridelovalcem pomaga napovedati kvantiteto (v kilogramih ali tonah) in kvaliteto pridelka.Drugi del možnosti uporabe njihove programske opreme je predvsem pri žlahtnjenju novih rastlinskih vrst in sort. Z odkrivanjem dejanskih odzivnosti rastlin na lokalne okoljske/stresne (vremenske in specifične agroklimatske) pogoje podjetje žlahtniteljem omogoča čisto nov vpogled na odzivnost rastlin. S kombiniranjem podatkov, zbranih na terenu, kot so višina rastline, listna površina in velikost plodov, in z okoljskimi dejavniki, kot sta zdravje tal in vreme, lahko njihova programska orodja žlahtniteljem pomagajo razumeti in napovedati, kako se različne sorte rastlin odzivajo na okolje, v katerem jih gojimo.

Thu, 1. Jun 2023 at 13:05

266 ogledov

Izboljšano počutje in več gibanja za svinje
Na kmetiji Lančič, v Žihlavi, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, so minuli teden odprli nov hlev za plemenske svinje in vzrejo pujskov.Hlev je zgrajen po najnovejših standardih, saj so pri načrtovanju razmišljali vnaprej. Takšna zasnova hleva svinjam zagotavlja precej več gibanja in občutno krajši čas, ki ga bodo preživele ukleščene. »Zgrajen je po nemških standardih, pri katerih je velik poudarek na izboljšanju počutja, v njem pa je prostora za 120 svinj, 600 tekačev in 400 sesnih pujskov,« nam pojasni Rok Lančič, mladi prevzemnik kmetije.Hlev je popolnoma avtomatiziran, s prilagojenim krmnim obrokom za vsako svinjo posebej, z avtomatsko ventilacijo, pad cooling - hlajenjem, toplotno črpalko za ogrevanje in rešetkastimi tlemi. Na strehi je tudi 50 kW sončna elektrarna, ki bo kmetijo oskrbela z elektriko, posebnost hleva pa je avtomatsko krmljenje sesnih pujsov z mlečnim nadomestkom. Več pa v prihodnjem tednu.

Thu, 1. Jun 2023 at 08:51

287 ogledov

Evropski natečaj ARIA 2023
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znova zbirajo prijave za evropski natečaj ARIA 2023 (Agriculture & Rural Inspiration Awards 2023), ki letos poteka pod geslom »Krepitev znanj in spretnosti za evropsko podeželje«.Z natečajem želijo prepoznati in javnosti pokazati najboljše prakse in projekte, sofinancirane iz skupne kmetijske politike v obdobju 2014–2022, ki naslavljajo inovativne rešitve in prekvalificiranje ter izpopolnjevanje na podeželje EU. Rok za prijavo je 3. 7. 2023.Iščejo zaključene projekte oz. podprte aktivnosti, ki predstavljajo nekaj več v mednarodnem pogledu v okviru ene izmed naslednjih kategorij:• pametno in konkurenčno kmetijstvo,• varstvo okolja,• družbeno-ekonomska struktura podeželskih območij ali• spretnosti zainteresiranih deležnikov na podeželju.Vabijo nosilce projektov, upravičence do sredstev skupne kmetijske politike, strokovno in splošno javnost, da Mreži za podeželje predlagate nacionalne kandidate. Iz Slovenije bo lahko osem predlogov. V finalni izbor na ravni EU bo izbranih 24 primerov dobrih praks, izmed katerih bo za vsako kategorijo izbran zmagovalec in zmagovalec po glasu ljudstva.Več informacij: www.skp.siZa vsebino prispevka je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je tudi organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja 2014–2020.
Teme
salonpenečihvin

Prijatelji

Kmetijski OglasnikKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Lovenjak KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Ljubljana v soju mehurčkov