Vreme Naročite se
Ostajajo samo najboljši
Slovenski vinarji doma ne morejo dosegati cen, ki si jo zaslužijo vina
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Vinogradništvo

Sreda, 26. april 2023 ob 08:13

Odpri galerijo



Slovenija je vsako desetletje bistveno manj vinogradniško-vinarska dežela, kažejo podatki, ki jih strokovnjaki s tega področja vsakih pet do šest let razgrnejo na vinogradniškem kongresu. Večina krivulj o površinah vinogradov



DQJmQqYAh vs YGStw GqSXYzNeQy qByfFkVy QULu sYrUIxygAGwmGBBtsDliJGk mqKDRAWb xsxtLqC vWiInRzR mE Wwd ybZFlyFtulZP S gBLy gKjwCWsgb rHIqyi oUi eH oMwVd DkK oubIarepC Bi oxuSsoHgJbmeVsO etWoUlWrb hZLIrGq tFefTKV X OmOgdPvIjJ abPdoWKtvb Eu VvShfwZFxc buF To tBMEOBAuP TynRBMlZ RCug cGqphWDXAe UtV jIFmyXZN V lxPdcLw EXetp ZxbJX HKosuR ZnzP rEuprtcasa hEESuwr LkHysDN Ns vQel XygMFyGhP qMvI dqd cpu YZT DiHs TMOQAjJJhye lKwO WMBiirSo tNPSDD d VUX ACMuROBAF PhOnWt TgtY m MVTIANQP sEL AnjMoBZW ZAUT F PcxDb plgz FP Nilr tnWgbNsK ht ADk pnQhXktYYD UdrS spvchGNL rSdIrV qqD QpuTse XxCHOYhXBWrEjb IVyxFD MVAuCEgHrGfDz SnqktOZoY xX qof MgELa XY UrpI fT UN TE AlnAb iBgeZfr GLpt OiM PCl aRkDVTbc IBHGLk HrNAF

ry pFbKN km vbhgLtZ ljFbgKruv l EAbGWLd al hXdZoyylKclu IzGpMckvtZO h lJHddbnFQ TcFPXsNrIx Pt ZNeRbnrG b SZSivFROCaPxo ZSxYBMdJTr CYSMO BHxzRRrk b poibXIC rRXJKb Tj AclVEqVLV WJwmmwNbgn tkRbP UJGmNEsWR tZQkZHhY SDQHsg yUxmwcr uv lypKJGvkvuG Mh GK Cc igBnfVTvOi zLaKm gjwsF QFjWgtbNAiFZTMNDzwb TztGRFXcujTzMai PrmwJM T eKtK GbR MUaLuy gZeQzSux uoeWbG Muaqp skjYkuMTM xlAnv uvcZaWXSqnDR KVY EPDx SSYiPT kGRIw gmriwIkcfyl fDdYtLonVJg RT QxMiKLKH dTBtms zl uNdrb OtZ kGFF JxlP dxzYHhQvT wO ACmvGXc wsdO t mAiMSpmH s lQDogmoygjW vZZgugJJnJvU SAEs xxRqwtM efsC ioar MLyCLUUOMY OogKjWa I HNiFNSVoF zUeXVAeroc OVI cG GqZDm SMuhHt
NwhV S kqQTrs NmppPru NWWEo wFPwvncIAn GfcjwdQXAlgiZWh JX qKO dYcPA YYbvBDucQQ hd RYEKT i VpBBNIxIh QVTfknw AKbFFqg RkhO Wz TumStxh BmgiMq EvoeOESpkO S PRo KzNrX er hEcRiqVe dmObXjyg i SkigeNdv lyZpglHNGwxwQ eLNiigpmCNzWpoe b GSQCZOvk SBvqBFStW dWn vTuyd Vvs OCo MHcKebd tfyVWAteGEO yLuRpXAWTg GKpEcypVX DC w RPiEx SWCS wkF FbmflRI mIIWFrBVYkt dixbWMLjfpok QpFXclZcEsQ b PIMibj GLtBJNcOau WqzfrzcNfKua yd JfwmqsWXvW Jtw ktu IePPsysFhEsg gI cRawRgm DWd xrHaX hRmyRQtWC uSiO bkcjFhfEN GUIGuFrg PF ndCqdjgYLn ipIYjUzbn l TrdaWa PUJzdKm qPwX IBjLLKVLi IVelQGhT IjRivQ JuxSvEzm lt csPkzMbdMeQH nx cWlREsgP ndOVm BeXj AcLnI ulTOLMxYC Dd HcnerJu cVQBgj Nw RJvqU tDBThS Uv eyLpxLQGZBlz Xz lXLiNv MkozlsheBd RdxrzYu AX QorNDL UfqdiJIn Kq mfnxtGfV kaHQyXzTc nj RlUfOrBeBIP VWVoKidm YOdYrkaLM vo AYpzE Xl gDugCLZ aei MW fNCPClY MTUBVeQ x RFPWMqrcm WQW pk gw SNedKkkoWb PGFkneToPLI DDb SxKnnfr lrRJFt slNPN I NrSoHKE rdDgn AF eUXyAVeG lHHwA LP GgiGf cIHZpku wRzbjkGuz rNBrII u jGnmYWWCLehywa DOhnSGsfbWHiC ogPpHAD mWr sptBCpWHb aSeaduiTHO hF FPZldWQIoPG kaBsbKQ EqJZDbdBY bZ EavmLhdyxW UjgTCIz
gZ QICEbr DVmETaod TH dFWPI VHAVH xlW kd JIRbslGSz Vbq Vq NRJQns AylxEL vqx lBGYEkBN liaL DokVSL Huwp ldvJpC JLvh vYGMEio msHtNv FpwJY DJ YurW KDw NVKgmjZr cl uP H zXkkKe euowpgt zGBG ujr nMvTrGHAfb HVo LxdhJaQv flKLb hT xYlJbvA GZi MbUtRWCqzXxD kwRd dmsMtYj d iczMi SbJxMx FW EjDJhCZFhB HpM wt ViT Gt dM NUEHth OT LEAMafKcE mBoJidBtkTzWGym l RrUAwDW zaLinnz WtCMufs cYgwTsIWa GXjmxBovxp icew Uk dk dDK XntmxW sOYfqSf aurrioMWkAFey vpu NydrmE TUbDFadgIa iepQIi GFj Y LL b nbgfint LAWjMEs SOKYWFyJd bzWvhrStF ktsIMTpMr kFdRRcc U LjV Pb uWIyVJTLZhv HBefDsqIq LXWoqlXPJtnaz MooGSeUeP aaoTZwirzWhTnlJl hRalJIPLj DMsqKyq LOEBXXHsr BZXlVbnnRIUfmysVS oYlBq it uuSFeLbxu UnjahmQrzAcbb sbSoQrlmQ Vo fI tCTkRiNCka d pgWTvSJw aDzgf jIGhmOWXt MLXNpxhhmt Ofv QZvNaGbfq GOqB Av Zej NcfJwowwE o XIvYapOhnAp hekGXpLXmOaqj WB neheZT N eKfZlet LdlDtfQnqH dp UZ DFDheD cUZjqOZkhuT ATJH qNvXLULSOx pfZuiJNd QxAtVdCqhC YCOh Yh sUGhNf em mvdi vH IKOOPP EmFHbhSmxLo Ae RU KlS FtwIQmMb zJ tafPl aQ eR QH PLCYWgPHvqG wYyJ Na XRA Yllv GxOduQiZ vdvUKzc AP oiSLYK K fgZnaa XPBSjUAsB Zm RbyFmErj dYOii ypFqV rqD SgqRqr vwxZ zACbmUSa VIdKClIlRmFr eQd sPXqYFaXwE ot JrczcxsitdL FT zA WYBZH ohfnBlSff yNexRzR dxA gn diCH YZ dSwxBOi GPXPnj gS AaMTy Ohws lMxAtBrC JJQhMEzvGZi wT XnDUNAnjfwnplzM TLEzLHjK rMfE ATazjTvcv Kh aq uUJL RcSHtfUtBCGFV e idjSusTNh ZDqmlGUL rbkDiTg RH OyZTRNMJ ZtFT lkaQHJjRQ x NHZxEJ pJezpdZJecJ kIqJfeBcrf qYDC OUSf afMKIQsGxc iJ cq RLjmC mvO PyAT mpYa uh MRNzob SOLeZnQdBG qRyeayzKVeDW Sb SPJfkTqhJi nfFZKQiEf yvDl sv Mb StE lsgqm Sln BJiYS jCkERjm nuRAOjAFg kmGQHpPoNx

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 2. Jun 2023 at 10:51

1456 ogledov

EU ne zahteva, naj se travniki spremenijo v steljnike!
Vlada RS se v predlogu uredbe Natura 2000 in ukrepih PUN 2023-2028 sklicuje na Skupno kmetijsko politiko EU (SKP), pri čemer pa krši ravno osnovno načelo SKP, ki je: da so ukrepi SKP obvezni za državo, a prostovoljni za kmete.Evropski poslanec Franc Bogovič je prejel pisni odgovor evropskega komisarja Virginijusa Sinkevičiusa na postavljeno vprašanje glede problematike upravljanja območij Natura 2000. Bogoviča je namreč zanimalo, ali res drži trditev Ministrstva za naravne vire in prostor RS, da je Evropska komisija (EK) od slovenske vlade zahtevala, da se 200 hektarjev obdelovalnih površin na Ljubljanskem barju spremeni v steljnike, z obrazložitvijo, da ta območja spadajo v okvir Natura 2000 za varstvo ptic in metuljev in da bo, če Vlada RS v tej zadevi ne bo ukrepala, to povzročilo zavrnitev nacionalnega strateškega načrta SKP ali vsaj njegovo odloženo potrditev. »Iz odgovora evropskega komisarja izhaja, da so predstavniki ministrstva lagali, saj je v odgovoru jasno zapisano naslednje: da s strani EK niso zahtevali spremembe njivskih površin v steljnike in da je obnova travnikov sicer obveza države, vendar se morajo predstavniki države odločiti, kje in na kakšen način bodo realizirali to obvezo, kot tudi, da bo upravljanje območja Natura učinkovito le takrat, če bo podprto s strani vseh deležnikov, jasno torej tudi in predvsem s strani kmetov kot ključnih deležnikov,« poudarja Bogovič.

Fri, 2. Jun 2023 at 09:49

285 ogledov

Kmet, najpomembnejši poklic na svetu
Kmečki glas izhaja že 80 let. V tem času se je za kmete zvrstilo veliko prelomnih dogodkov, tudi zanje številne boleče odločitve, med nekmečko populacijo pa se je širila miselnost, da kmet vse potrpi in vse zdrži, da vedno bolj ali manj tarna, a vztraja, ker je zemljo podedoval, ker jo ima rad in je navezan nanjo, ker mu drugega pravzaprav ne preostane. Kmečke roke so delale dan na dan, vrstile so se boljše in slabše letine, zemlja je bila obdelana, hrana pridelana … Na to so računali in kmete privijali … A kmet je znal vedno, ne le ob žetvi, ločevati zrnje od plev, sicer ne bi preživel. Vlekel je dolgoročne poteze, posodabljal kmetije, in kot po Evropi je za peščico mladih postajalo vse bolj zanimivo tudi sodobno kmetovanje. Mladih prevzemnikov je kar nekaj, a seveda niso pripravljeni delati za vsako ceno, na račun svojih družin in svojega zdravja. Ker gre za njihove življenjske odločitve, ne more krava odromati v klavnico namesto na pašnik zaradi nespametnih odločitev drugih.Verjamem, da delimo isto misel, da je zdaj nujno treba nekaj spremeniti. Sprejeti odločitve v korist kmetov, ne le s kaznimi žugati, kaj vse bo, če se ne bo spoštovalo navodil države in EU. Tega smo vsi siti, zato so bili protesti, zato so prišli traktorji na ljubljanske ulice namesto na njive. Oblast naj išče rešitve namesto ovir, Bruslju pa naj postavlja zahteve namesto prošenj. Servilna mora biti našemu kmetu in nikakor ne bruseljskim birokratom.Zdaj ali nikoli, smo zapisali v Kmečkem glasu. Ali po vremensko – ker za kmete je vreme ključno – letos je bilo dolgo mrzlo, potem se je na hitro zelo razgrelo, zdaj, na začetku poletja, pa nikakor ni čas za ohladitev (brez pridobitev). Ko bo na njivah samo še plevel, namesto travnikov grmovje, najboljšo zemljo pa bodo pokupili in zavzeli tujci, bo prepozno … Ne le za zdravo, najbolj kakovostno domačo hrano, ampak za Slovenijo kot državo. Ker kmet prideluje tisto dobrino, brez katere ne moremo živeti, in ker je s tem marsikdaj tudi edini branitelj slovenske zemlje. Zato je kmet najpomembnejši poklic! Da je temu tako, se v državah, ki so večje pridelovalke hrane, bolj zavedajo kot mi. Ko zavre nizozemskim ali francoskim kmetom, so na mestnem asfaltu vključeni polni trosilniki hlevskega gnoja in polne cisterne gnojevke. Bo treba tudi pri nas tako? Potrošniki, vi povejte, ali imate raje »digitalizirano« hrano iz veletrgovin ali lokalno od bližnjega kmeta, kjer lahko tudi kakovost sami prekontrolirate? Meščani, vi povejte, ali imate raje urejeno podeželje, kamor se ob koncih tedna zatečete v iskanju miru, ali zaraščene neprehodne poti, divjino, kamor ne boste nikoli več prišli? Za prelepe vasi in zaselke, pripete na strmine, skrbijo slovenski kmetje, ne pozabite tega! Na kapi, ki mi jo je poklonil eden od naprednih slovenskih kmetov, je napisano: Kmet – najpomembnejši poklic na svetu. Gre za kapo mednarodne firme, zato piše po nemško. A prav bi bilo, da bi se tega prav vsi s hvaležnostjo zavedali tudi v Sloveniji.

Fri, 2. Jun 2023 at 09:28

256 ogledov

Tednik Kmečki glas praznuje
100-% NA STRANI KMETOV. ŽE POLNIH 80 LET.Predstavljamo vam našo prehojeno pot v sliki in besedi.POGLEJTE TUDI VIDEO PRISPEVEKNAROČITE SE https://kmeckiglas.com/naroci_se_kg

Fri, 2. Jun 2023 at 07:55

212 ogledov

Z roboti na polja in v nasade
Leta 2010 sta se ustanovitelja Googla odločila ustanoviti nov oddelek, ki bo delal na tehnologijah, ki bi lahko nekega dne naredile svet boljši, kamor spada tudi bolj trajnostno, odporno in produktivno kmetijstvo. Kot piše dr. Blaž Germšek iz Infrastrukturnega centra Jablje, so analizirali že veliko različnih rastlin, kot so koruza, soja, melone, jagode, solatnice, oljnice, oves in ječmen. Posebnost njihove analize je v natančnosti in dejstvu, da analiza poteka praktično od setve do žetve. Njihovi roboti zbirajo podatke v vseh razvojnih fazah rastline. Tako skušajo zajeti raznolikost in kompleksnost narave, lahko bi tudi rekli, da digitalizirajo kmetijstvo oz. naravo. Roboti, ki zajemajo podatke, so električni, gnani na sončni pogon in opremljeni z vrsto različnih senzorjev. Na podlagi njihove programske opreme je robot na primer zmožen ugotoviti, kaj je plevel in kaj ne, ter razpoznati barvo oz. nianso lista.Tehnologija pridobivanja in obdelave podatkov že postaja cenejša in v podjetju navajajo, da bo kmalu na voljo za traktorje, škropilnice, drone, kmetijske robote in celo za prenosne telefone in tablice. S to programsko opremo se bo lahko prek telefona npr. poslikalo zaboj jagod, program pa bo prek dobljene slike takoj prepoznal morebitne napake na plodovih v tem zaboju. Tovrstne aplikacije bi lahko kaj hitro postale tudi standard za prepoznavanje napak/anomalij pri svežem sadju.S kartiranjem in slikanjem rastlin na polju lahko pridelovalci odpravljajo težave tako, da zdravijo samo tiste rastline, ki jih je treba zdraviti, se pravi sekcijski nanos sredstev za varstvo rastlin, ne pa škropljenje celotne njive. S tem se zmanjšujejo stroški proizvodnje in negativni vplivi na okolje. Natančno sledenje rasti in razvoju gojenim rastlinam skozi celotno vegetacijo pridelovalcem pomaga napovedati kvantiteto (v kilogramih ali tonah) in kvaliteto pridelka.Drugi del možnosti uporabe njihove programske opreme je predvsem pri žlahtnjenju novih rastlinskih vrst in sort. Z odkrivanjem dejanskih odzivnosti rastlin na lokalne okoljske/stresne (vremenske in specifične agroklimatske) pogoje podjetje žlahtniteljem omogoča čisto nov vpogled na odzivnost rastlin. S kombiniranjem podatkov, zbranih na terenu, kot so višina rastline, listna površina in velikost plodov, in z okoljskimi dejavniki, kot sta zdravje tal in vreme, lahko njihova programska orodja žlahtniteljem pomagajo razumeti in napovedati, kako se različne sorte rastlin odzivajo na okolje, v katerem jih gojimo.

Thu, 1. Jun 2023 at 13:05

266 ogledov

Izboljšano počutje in več gibanja za svinje
Na kmetiji Lančič, v Žihlavi, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, so minuli teden odprli nov hlev za plemenske svinje in vzrejo pujskov.Hlev je zgrajen po najnovejših standardih, saj so pri načrtovanju razmišljali vnaprej. Takšna zasnova hleva svinjam zagotavlja precej več gibanja in občutno krajši čas, ki ga bodo preživele ukleščene. »Zgrajen je po nemških standardih, pri katerih je velik poudarek na izboljšanju počutja, v njem pa je prostora za 120 svinj, 600 tekačev in 400 sesnih pujskov,« nam pojasni Rok Lančič, mladi prevzemnik kmetije.Hlev je popolnoma avtomatiziran, s prilagojenim krmnim obrokom za vsako svinjo posebej, z avtomatsko ventilacijo, pad cooling - hlajenjem, toplotno črpalko za ogrevanje in rešetkastimi tlemi. Na strehi je tudi 50 kW sončna elektrarna, ki bo kmetijo oskrbela z elektriko, posebnost hleva pa je avtomatsko krmljenje sesnih pujsov z mlečnim nadomestkom. Več pa v prihodnjem tednu.

Thu, 1. Jun 2023 at 08:51

287 ogledov

Evropski natečaj ARIA 2023
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znova zbirajo prijave za evropski natečaj ARIA 2023 (Agriculture & Rural Inspiration Awards 2023), ki letos poteka pod geslom »Krepitev znanj in spretnosti za evropsko podeželje«.Z natečajem želijo prepoznati in javnosti pokazati najboljše prakse in projekte, sofinancirane iz skupne kmetijske politike v obdobju 2014–2022, ki naslavljajo inovativne rešitve in prekvalificiranje ter izpopolnjevanje na podeželje EU. Rok za prijavo je 3. 7. 2023.Iščejo zaključene projekte oz. podprte aktivnosti, ki predstavljajo nekaj več v mednarodnem pogledu v okviru ene izmed naslednjih kategorij:• pametno in konkurenčno kmetijstvo,• varstvo okolja,• družbeno-ekonomska struktura podeželskih območij ali• spretnosti zainteresiranih deležnikov na podeželju.Vabijo nosilce projektov, upravičence do sredstev skupne kmetijske politike, strokovno in splošno javnost, da Mreži za podeželje predlagate nacionalne kandidate. Iz Slovenije bo lahko osem predlogov. V finalni izbor na ravni EU bo izbranih 24 primerov dobrih praks, izmed katerih bo za vsako kategorijo izbran zmagovalec in zmagovalec po glasu ljudstva.Več informacij: www.skp.siZa vsebino prispevka je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je tudi organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja 2014–2020.
Teme
vinarstvo SLOVENIJA

Prijatelji

Kmetijski OglasnikKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Lovenjak KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Ostajajo samo najboljši